| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


51 - 60 / 109
Na začetekNa prejšnjo stran234567891011Na naslednjo stranNa konec
51.
MEDGENERACIJSKE RAZLIKE V RABI PREKMURSKEGA BESEDJA
Valerija Vegič, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo Medgeneracijske razlike v rabi prekmurskega besedja zajema izsledke, v katerih smo želeli ugotoviti razlike v rabi prekmurščine v različnih raziskovalnih točkah vseh treh podnarečij v Prekmurju. Vanjo so vključeni informatorji uravnoteženega vzorca po starosti, spolu in podnarečjih. Pri raziskavi je bilo uporabljeno slikovno gradivo, ki je služilo kot pripomoček pri ugotavljanju dejanske rabe narečja v vsakdanjiku. K izrazitejšim rezultatom pa so pripomogli podani prekmurski izrazi, ki so temeljili na samem prepoznavanju prekmurskega besedja. V raziskavo so zajeti posnetki informatorjev, ki so zapisani po slušnem vtisu, rezultati pa so statistično prikazani po smiselnih kategorijah. S pridobljenimi rezultati je dokazano, da se prekmursko besedje z generacijami izgublja in počasi tone v pozabo.
Ključne besede: dialektologija, panonska narečna skupina, prekmursko narečje, prekmurska podnarečja, prekmursko besedje, izvor besed, medgeneracijske razlike
Objavljeno: 11.06.2014; Ogledov: 848; Prenosov: 170
.pdf Celotno besedilo (5,29 MB)

52.
Narečno v izbranih besedilih Iztoka Mlakarja
Katja Krapež, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi Narečno v izbranih besedilih Iztoka Mlakarja je z narečjeslovnega vidika predstavljeno delo tega primorskega kantavtorja, ki večinoma ustvarja in nastopa v kraškem narečju. Narečje, za katerega sta značilna enoglasniško-dvoglasniški glasovni sistem in jakostno naglaševanje, spada v primorsko narečno skupino. Opazne so moderna vokalna redukcija samoglasnikov proti polglasniku ter številne romanske izposojenke. Diplomsko delo zajema predstavitev primorske narečne skupine, osredotoči pa se na zemljepisno zamejitev in značilnosti kraškega narečja s primeri. Besedila skladb sem zapisala po slušnem vtisu in jih analizirala na glasoslovni, oblikoslovni in leksikalni ravnini. V analizo sem zajela 32 od 36 skladb s štirih albumov. Primeri posameznih značilnosti so urejeni po abecednem vrstnem redu. Diplomska naloga se dotika tudi vprašanja narečnega v avtorskih delih.
Ključne besede: primorska narečna skupina, kraško narečje, Iztok Mlakar, narečje v glasbi
Objavljeno: 11.06.2014; Ogledov: 2005; Prenosov: 500
.pdf Celotno besedilo (916,51 KB)

53.
ANALIZA NAREČJA V IZVIRNIKU ROMANA VIHARNI VRH IN POSKUS STILNEGA PRENOSA V SLOVENSKO NAREČJE
Tea Domadenik, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu predstavljamo yorkshirsko narečje, uporabljeno v romanu Wuthering Heights angleške pisateljice Emily Brontë. Roman danes velja za klasiko angleške književnosti, njegov prevod smo dobili leta 1962 izpod peresa Rape Šuklje. V prevodu narečja ni zaznati, pričujoče diplomsko delo pa ponuja poskus prenosa v narečje Kaple na Kozjaku. Za potrebe poskusa prevoda smo raziskali teorije o prevajanju romana ter analizirali yorkshirsko narečje v romanu in slovenske prevode delov, v katerih se pojavlja. Nato smo raziskali narečje Kaple na Kozjaku in lastne prevode prenesli vanj. Za to narečje smo se odločili na podlagi podobnosti, ki jih lahko najdemo pri obeh narečjih. Diplomsko delo ponuja analizo govora hlapca Josepha, pri katerem je stilna oznaka z narečjem najmočnejša.
Ključne besede: Emily Brontë, Viharni vrh, yorkshirsko narečje, narečje Kaple na Kozjaku
Objavljeno: 15.07.2014; Ogledov: 867; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (2,29 MB)

54.
KMETIJSKO IZRAZJE V ANDOVCIH
Janja Bedič, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Kmetijsko izrazje v Andovcih prinaša narečno podobo govora vasi Andovci in abecedni slovarček narečnega kmetijskega izrazja, ki je nastal s pomočjo gradiva, posnetega z diktafonom. V začetku dela so predstavljene geografske, gospodarske in zgodovinske značilnosti Porabja in Andovcev, nato pa še porabsko ljudsko izročilo in šolstvo. Nadalje je natančneje prikazan glasoslovni in oblikoslovni oris govora vasi Andovci, ki ga slovenska dialektologija uvršča k števanovskemu govoru, saj je slednjemu tudi najbližji. Zanj je značilen monoftongično-diftongičen vokalni sistem in ne pozna tonemskega naglaševanja. Poglavitni del diplomskega dela predstavlja slovar kmetijskega izrazja v vasi Andovci. Zbrano narečno gradivo je urejeno v obliki slovarja in je razdeljeno na dva sklopa: Sadovnjak in vrt ter Polje. Slovar zajema predvsem stare izraze, ki jih poznajo le še starejši govorci, nekaj pa je tudi sodobnega besedja, ki se je v narečju uveljavilo z uvedbo moderne kmetijske mehanizacije. Slovar obsega 534 slovarskih gesel, med katerimi je največ samostalnikov. Besede so razvrščene po abecednem redu. Knjižni ali poknjiženi iztočnici sledi fonetično zapisana narečna ustreznica z ustreznimi slovničnimi kvalifikatorji. Vsakemu izrazu sledi pomenska razlaga, povzeta po Slovarju slovenskega knjižnega jezika, nato pa še ponazarjalno narečno gradivo. Analiziran je tudi izvor besed, kjer se je izkazalo, da je največ besed neprevzetih, torej slovanskega izvora. Med izposojenkami je največ madžarizmov, sledijo germanizmi, najmanj pa je romanizmov, ki so bili največkrat prevzeti preko nemščine. Narečno gradivo je bilo v večini zbrano po vprašalnici za vrt, sadovnjak in polje, ki jo je pripravila Francka Benedik. Nekaj izrazov je bilo zbranih tudi s pomočjo projekta Zelišča v Krajinskem parku Goričko. Informatorja sta bila zakonca Karel in Šarolta Holec iz Andovcev; oba sta se dolga leta ukvarjala s kmetijstvom, zato dobro poznata staro izraze za kmetijske stroje, orodja in pripomočke, s katerimi so nekoč obdelovali zemljo.
Ključne besede: dialektologija, panonska narečna skupina, prekmursko narečje, goričko podnarečje, števanovski govor, Andovci, kmetijsko izrazje, izvor besed
Objavljeno: 17.07.2014; Ogledov: 920; Prenosov: 161
.pdf Celotno besedilo (4,36 MB)

55.
LEDINSKA IN HIŠNA IMENA V IZBRANIH NASELJIH KRAJEVNE SKUPNOSTI PODNART
Katra Kržišnik, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu Ledinska in hišna imena v izbranih naseljih krajevne skupnosti Podnart so zbrana ledinska in hišna imena v naseljih Ovsiše, Poljšica pri Podnartu in Dobravica, kjer se govori gorenjsko narečje. Zbrano gradivo, pridobljeno z ustnimi viri in izpisano iz knjižice Kako se pri vas reče?, je slovarsko urejeno, zapisano v fonetični obliki ter ponekod etimološko razloženo in slikovno podkrepljeno. Ledinska imena so predstavljena v obliki slovarskih člankov; pri večbesednih imenih je kot iztočnica upoštevan jedrni del imena, kadar le-ta ni uresničen kot zemljepisno ime (taki iztočnici sledi tudi oznaka za spol – m, ž in s so oznake za spol jedrnega samostalnika). Geslo je sestavljeno iz krepko tiskane osnovne oblike ledinskega imena v poknjiženi podobi (etimološki in knjižni podobi imena), ki ji za ločevalnim znakom  sledi v ležečem tisku zapisana narečna transkripcija imena v imenovalniku in rodilniku. Sledi besedotvorna oznaka iztočnice (navedena samo pri enobesednih imenih in nepredložnih besednih zvezah) – m, ž in s so oznake za spol samostalnika oz. samostalniškega jedra imena. Pri imenih naselij za ločevalnim znakom ♂ sledi še ležeče tiskana narečna transkripcija imena moškega prebivalca v imenovalniku in rodilniku, za znakom ♁ pa ležeče tiskana narečna transkripcija imena ženske prebivalke v imenovalniku in rodilniku. Temu sledi zapis kategorije (hdn, mtn, tpn) in identifikacija imena z navedbo informatorja v oklepaju – npr. spl. (splošno znano v okraju), Pibr. (Pibrčevi). Razlagi sledi ponazorjalno gradivo – primer rabe z navedbo informatorja v oklepaju (s kratico imena in priimka). Znaku  sledi enciklopedični razdelek, v katerem sem navedla morebitno omembo imena v delu Slovenija na vojaškem zemljevidu (1763–1787) in v Franciscejskem katastru za Kranjsko (1823–1869). Ponekod temu sledi ločevalni znak , ki prinaša podatke o (najverjetnejšem) izvoru besede in druge zanimivosti, ki sem jih o imenih izvedela na terenu. Pri nekaterih ledinskih imenih je dodano tudi slikovno gradivo. Zvezdica * označuje, da kazalka ni uresničena kot zemljepisno lastno ime. Tudi hišna imena so predstavljena v obliki slovarskih člankov, in sicer po naslednjem vzorcu: krepko tiskana osnovna oblika hišnega imena (predložna besedna zveza s predlogom pri ali v) v poknjiženi podobi, ki ji za ločevalnim znakom  sledi ležeče tiskana narečna iztočnica v imenovalniku, rodilniku, dajalniku, besednovrstna oznaka iztočnice – m, ž in s so oznake za spol samostalnika v predložni besedni zvezi, in hišna številka. Za znakom ♂ sledi ležeče tiskana narečna transkripcija imena gospodarja v imenovalniku in rodilniku, za znakom ♁ pa še ležeče tiskana narečna transkripcija imena gospodinje v imenovalniku in rodilniku. Temu sledi podatek o oblikah izimenskega svojilnega pridevnika. Za ločevalnim znakom  so podani podatki iz Franciscejskega katastra (1827) in Statusa animarium 1 (1774–1855) (če obstajajo). Ponekod temu sledi ločevalni znak , ki prinaša najverjetnejše podatke o izvoru besed in druge zanimivosti o imenu. Pri nekaterih hišnih imenih je na koncu geselskega članka podano tudi slikovno gradivo. Pri razlagi besed so mi bili v pomoč Snojev Slovenski etimološki slovar (Snoj 2003, Snoj 1997), Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ), Bezlajev Etimološki slovar slovenskega jezika (ESSJ) Kebrov Leksikon imen (Keber 1996) in Snojev Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen (ESSZI). Ledinska in hišna imena se v obravnavanih naseljih ohranjajo zlasti prek ustnega izročila iz roda v rod. Zbrana imena so v veliki večini slovenskega izvora, nekaj je tudi germanizmov.
Ključne besede: Dialektologija, krajevni govori v krajevni skupnosti Podnart, gorenjsko narečje, ledinska imena, hišna imena.
Objavljeno: 02.10.2014; Ogledov: 1013; Prenosov: 177
.pdf Celotno besedilo (4,44 MB)

56.
Intralingual subtitling of the Slovene dialectal film Petelinji zajtrk (Rooster's breakfast)
Mihaela Koletnik, Alenka Valh Lopert, 2012, izvirni znanstveni članek

Opis: The analysis focuses on the realization of the contemporary dialectal speech of North-Eastern Slovenia in the film Petelinji zajtrk (Rooster's Breakfast, 2007), based on the literary work of the same name by Feri Lainšček (1999), which was written in Standard Literary Slovene. The article also discusses the issue of the translation of the dialect speech with intralingual/monolingual (in this case, Slovenian) subtitling in Standard Literary Slovene, for those who do not understand the dialect, and (at least in part) for the hard of hearing and the deaf.
Ključne besede: slovenščina, narečja, slovenski filmi, avdiovizualni prevod, podnapisi, knjižni jezik, Slovene language, dialects, Slovene films, audiovisual translation, subtitles, standard Slovene
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 791; Prenosov: 21
URL Povezava na celotno besedilo

57.
58.
Ob šestdesetletnici izredne profesorice dr. Marije Stanonik
Mihaela Koletnik, 2008, bibliografija, kazalo ipd.

Ključne besede: folkloristika, etnologija, etnologinje, slovenistke, bibliografije, Marija Stanonik
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 380; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (165,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

59.
Izposojenke v prleškem vinogradniškem besedju
Mihaela Koletnik, 2006, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku so predstavljene izposojenke v narečnih vinogradniških poimenovanjih gomilskega in kapelskega prleškega govora. Od 549 zbranih poimenovanj jih je 95 (17,3%) prevzetih iz tujih jezikovnih sistemov. Največ jih je germenskega in romanskega izvora, zlasti za poimenovanje trte in vina, bolezni trte, gojenje trte, vinogradniška orodja in posodo.
Ključne besede: jezikoslovje, slovenščina, dialektologija, frazeologija, besedoslovje, izposojenke, narečno besedje, prleški govori, panonska narečja
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 487; Prenosov: 10
URL Povezava na celotno besedilo

60.
Glasoslovni razvoj v slovenskogoriškem narečju
Mihaela Koletnik, 2003, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: slovenščina, dialektologija, slovenskogoriško narečje, glasoslovje
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 309; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (1017,77 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici