| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


41 - 50 / 109
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
41.
KMETIJSKO IZRAZJE V RIBNICI NA POHORJU
Astrid Škerget, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljen narečni slovar kmetijskega izrazja v govoru Ribnice na Pohorju. Obravnavano območje uvrščamo v koroško narečje, natančneje med severnopohorsko-remšniško narečje. Izhodišče raziskave je bila vprašalnica za sadovnjak, vrt in polje Francke Benedik, na podlagi katere je bilo posneto narečno besedilo, pridobljeno pri terenskem delu. Zajeto je izrazje, ki se uporablja v vsakdanji živi rabi, predvsem pa staro izrazje, ki zaradi mehanizacije in opuščanja kmečkih opravil izginja ter je ohranjeno le še pri starejši generaciji govorcev. Gradivo je zapisano v fonetični obliki in urejeno v abecedni slovar, ki je razdeljen v dva sklopa: Vrt in sadovnjak ter Na polju. Analiza zbranega besedja je pokazala, da je večina besed domačega, slovanskega izvora. Zaradi bližnje meje z Avstrijo je prevzeto besedje zlasti germansko. Precej je tudi romanizmov, ki so največkrat prevzeti prek nemščine.
Ključne besede: dialektologija, koroška narečna skupina, severnopohorsko-remšniško narečje, govor Ribnice na Pohorju, kmetijsko izrazje.
Objavljeno: 17.12.2012; Ogledov: 1084; Prenosov: 155
.pdf Celotno besedilo (2,44 MB)

42.
GOVOR V ZAGOJIČIH
Marjetka Vidovič, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so prikazane značilnosti govora vasi Zagojiči na štirih ravninah, in sicer na glasoslovni, oblikoslovni, skladenjski in besedoslovni. S pomočjo Vprašalnice za slovenski lingvistični atlas in prostega govora dveh informatork, ki že vse življenje živita v Zagojičih, sem zbrala dovolj gradiva za raziskovanje in ugotavljanje značilnosti govora. Gradivo je bilo posneto in zapisano s fonetično pisavo. Sledilo je natančno preučevanje gradiva na posamezni ravnini. Zagojiški govor se uvršča v prleško narečje, to pa spada v panonsko narečno skupino. Značilen je enoglasniški samoglasniški sistem, sestavljen iz dolgih, kratkih in nenaglašenih samoglasnikov. Kratke samoglasnike ima tudi na mestih, kjer se v knjižnem jeziku ne pojavljajo. Naglas je jakostni. Pri oblikoslovju so ohranjeni vsi trije spoli, števila, prevladuje pregibanje po nepremičnem naglasnem tipu, deležnik na -l se končuje na -a in ne pozna predpreteklega glagolskega časa. Stavki so večinoma dvodelni. Pogosto imajo okrnjeno zgradbo, saj gre za nezapisan govor, kjer se govorec načeloma vnaprej ne pripravi. Besedni red je poseben predvsem pri zanikanju. Tvorba priredij in podredij je takšna kot v knjižnem jeziku, razlikuje se le po posameznih vezniških besedah. Besedje zagojiškega govora je predvsem slovansko. Med prevzetimi besedami prevladujejo germanizmi, pojavljajo se tudi romanizmi.
Ključne besede: slovenski jezik, dialektologija, panonska narečna skupina, prleško narečje, zagojiški govor, Zagojiči
Objavljeno: 29.10.2012; Ogledov: 1090; Prenosov: 175
.pdf Celotno besedilo (2,32 MB)

43.
LEDINSKA IN HIŠNA IMENA V IZBRANIH NASELJIH OBČINE DESTRNIK
Jovita Herak, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu Ledinska in hišna imena v izbranih naseljih občine Destrnik so zbrana ledinska in hišna imena v naseljih Destrnik, Janežovski Vrh ter Vintarovci. Na tem območju se govori prleško narečje, ki je eno izmed narečij panonske narečne skupine. Prleško narečje delimo na spodnjeprleško, srednjeprleško, zgornjeprleško, mursko-ščavniško-spodnjepesniško in kujleško narečje. V celotni panonski narečni skupini se je izgubilo tonemsko nasprotje, naglas je jakostni. Ohranili so se rezultati vseh slovenskih naglasnih pomikov. Zbrano gradivo, pridobljeno z ustnimi viri, je zapisano v fonetični obliki in obravnavano s stališča etimologije. Ledinska imena so predstavljena po naslednjem vzorcu: na začetku je poknjižena iztočnica, ki ji za ločevalnim znakom ║ sledi z znanstveno dialektološko transkripcijo zapisano in onaglašeno narečno ime v imenovalniku, rodilniku (če le-ta obstaja) ter mestniku, sledi slovnična oznaka za spol. Temu sledijo zapis kategorije imena (hdn, mtn, odn, tpn) z opisom kraja ter etimološki podatki o besedi. Hišna imena so predstavljena takole: poknjiženi iztočnici sledi oklepaj, v katerem je zapisan uradni priimek. Ločevalnemu znaku ║ sledi z znanstveno dialektološko transkripcijo zapisano in onaglašeno narečno ime v osnovni (prvi in drugi, če le-ta obstaja) slovarski obliki ter mestniku. Temu sledijo še slovnični podatki o besedi. Pri določenih hišnih imenih so podani še etimološki podatki o besedi. Pri razlagi manj znanih besed sem si pomagala s Slovarjem slovenskega knjižnega jezika (SSKJ), z Bezlajevima Etimološkim slovarjem slovenskega jezika (ESSJ) in s Slovenskimi vodnimi imeni (SVI), s Pleteršnikovim slovarjem (Plet.) ter Snojevim Slovenskim etimološkim slovarjem (SES). Ledinska in hišna imena so eden izmed temeljnih gradnikov kulturne krajine. Imena omogočajo komunikacijo in orientacijo o prostoru ter ljudeh, hkrati pa označujejo kraje, ki imajo simbolni pomen bodisi za posameznika bodisi za celotno skupnost. Hišna in ledinska imena so raznolika, živa med starejšimi in mlajšimi prebivalci ter se ohranjajo s pomočjo ustnega izročila. Med njimi prevladujejo imena slovanskega izvora, nekaj je tudi germanizmov.
Ključne besede: panonska narečna skupina, dialektologija, prleško narečje, Destrnik, Janežovski Vrh, Vintarovci, hišno ime, ledinsko ime (mikrotoponim)
Objavljeno: 08.05.2013; Ogledov: 1208; Prenosov: 214
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

44.
LEDINSKA IN HIŠNA IMENA V IZBRANIH NASELJIH OBČINE KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU
Marjeta Mihalič, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu Ledinska in hišna imena v izbranih naseljih občine Križevci pri Ljutomeru so zbrana ledinska in hišna imena v naseljih Berkovci, Berkovski Prelogi, Kokoriči in Logarovci. Na tem območju se govori spodnjeprleški govor, ki spada v prleško narečje. Gradivo je v osnovi pridobljeno z ustnimi viri, zapisano v fonetični obliki in obravnavano s stališča etimologije. Ledinska imena so predstavljena po vzorcu: poknjižena iztočnica, ki ji za ločevalnim znakom ˜˜ sledi z znanstveno dialektološko transkripcijo zapisano in onaglašeno narečno ime v osnovni (prvi in drugi, če ta obstaja) slovarski obliki in mestniku ter slovnični podatki o besedi. Takemu zapisu sledi kategorija imena (hdn, mtn, odn, tpn) z opisom kraja ter etimološki podatki o besedi. Hišna imena so zapisana po naslednjem vzorcu: poknjiženi iztočnici sledi oklepaj, v katerem je zapisan uradni priimek in pri nekaterih hišnih imenih kratka razlaga lastnika domačije. Temu za ločevalnim znakom ˜˜ sledi z znanstveno dialektološko transkripcijo zapisano in onaglašeno narečno ime v osnovni (prvi in drugi, če ta obstaja) slovarski obliki in mestniku ter slovnični podatki o besedi. Pri razlagi besed so mi bili v pomoč Bezlajev Etimološki slovar slovenskega jezika (ESSJ), Bezlajeva Slovenska vodna imena (SVI), Snojev Slovenski etimološki slovar (SES), Pleteršnikov slovar (Plet.) in Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ). Ledinska kakor tudi hišna imena so del naše kulturne dediščine. Iz njih se da razbrati pokrajinske značilnosti, pretekle dejavnosti ljudi in posameznikovo povezanost z obdelovalno zemljo. Imena so številna, raznolika in med domačini še razmeroma živa, saj se ohranjajo z ustnim izročilom. Zbrana imena so večinoma slovenskega izvora.
Ključne besede: Dialektologija, panonska narečna skupina, prleško narečje, spodnjeprleško podnarečje, ledinska imena, hišna imena.
Objavljeno: 07.05.2013; Ogledov: 1104; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (469,72 KB)

45.
GOVOR V ZIBIKI
Urška Orač, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljeno narečno besedje s pomenskega polja »kmetija – prostori in oprema v hiši, gospodarska poslopja ter orodja«. Obravnavano območje uvrščamo v štajersko narečno skupino, natančneje v srednještajersko narečje. Izhodišče raziskave predstavlja zbrano besedje, ki je v vprašalnici za SLA razvrščeno v devet poglavij in v gramatičnem delu vprašalnice. Gradivo je bilo zbrano v dveh različnih krajih srednještajerskega narečja, v krajih Zibika in Zadrže, ki spadata pod Občino Šmarje pri Jelšah. Za pomene, za katere se sprašuje, se v tem delu srednještajerskega narečja uporablja 175 različnih leksemov, od tega je 166 enobesednih in 9 večbesednih. Glede na izvor je besedje raznoliko, največ leksemov je slovanskega izvora, ostalo pa je glede na čas in prostor prevzeto iz drugih jezikov, npr. germanskega, romanskega, madžarskega in hrvaškega.
Ključne besede: dialektologija, štajerska narečna skupina, srednještajersko narečje, govor v Zibiki, kmečka materialna in kulturna dediščina, izvor besed.
Objavljeno: 08.05.2013; Ogledov: 800; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

46.
Teoretični model za izdelavo strokovnega narečnega slikovnega slovarja (na primeru koroškega podjunskega narečja)
Anja Benko, 2013, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija z naslovom Teoretični model za izdelavo strokovnega narečnega slikovnega slovarja (na primeru koroškega podjunskega narečja) je razdeljena na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu opredeljujemo pojme, kot so leksikografija, leksikologija in metaleksikografija. Osredotočamo se na področje narečne leksikografije in še ožje znotraj nje na slovenske narečne slovarje, za katere ugotavljamo, da (1) jih je glede na močno narečno razčlenjenost slovenskega jezika zelo malo, (2) samo točkovno pokrivajo slovensko jezikovno ozemlje, (3) so težko dostopni/dosegljivi in (4) nezadovoljivo ter nesistematično izdelani. Natančneje predstavljamo petindvajset nam dostopnih narečnih slovarjev. Le-te tabelarno razvrščamo naraščajoče glede na letnico izida in primerjalno glede na zastavljene kriterije. Sledita poglavji o strokovni leksikografiji in strokovni narečni leksikografiji. Znotraj slednje pišemo o vključenosti strokovne narečne leksike v treh slovenskih (splošnih) narečnih slovarjih (Tominec /1964/, Košir /1997/ in Weiss /1998/) in podajamo oceno dveh slovenskih narečnih strokovnih slovarjev, izdanih v knjižni obliki (Kenda Jež /2007/ in Koletnik /2008/). V nadaljevanju predstavljamo teoretični model za izdelavo strokovnega narečnega slikovnega slovarja, ki je praktično podan v empiričnem delu doktorske disertacije. Prikazano je, kaj so slovarski članki v strokovnem narečnem slikovnem slovarju, kaj sploh sta in kakšni sta makro- in mikrostrukturni zgradbi slovarja, kako lahko uporabniki dostopajo do makro- in mikropodatkov v slovarskih člankih ter podana je zgradba slovarskega članka po posameznih razdelkih (obstojski, izgovarjavni, slovnični razdelek, razdelek s krajevnimi označevalniki, pomenski, ponazarjalni, sopomenski, etimološki, slikovni razdelek in razdelek razno ter kazalke). Zaradi lažjega razumevanja koroškega podjunskega narečja podajamo zemljepisno predstavitev Koroške (Podjune in Koroške z Mežiško dolino) z ločeno predstavitvijo posameznih raziskovalnih točk in zgodovinski pregled obravnavanega področja. S tem raziskovalno območje poleg jezikovnega vidika osvetljujemo še z dveh zornih kotov: geografskega in zgodovinskega. Sledijo poglavja, ki obravnavajo koroško podjunsko narečje. Pišemo o razvoju koroških narečij, o njihovi klasifikaciji in o poimenovanjih od začetkov narečjeslovnih raziskovanj do danes. Opisujemo in predstavljamo podjunsko in mežiško narečje ter na podlagi glasoslovnih, oblikoslovnih in besedijskih analiz utemeljujemo, zakaj slednjega uvrščamo pod prvega kot najvzhodnejše podnarečje podjunskega narečja. Zaradi lažjega razumevanja obravnavanega narečja ločeno prikazujemo posamezne glasoslovne pojave, ki se pojavljajo v njem. Podajamo aktualizirane fonološke opise obravnavanih koroških podjunskih govorov in analiziramo njihovo oblikoslovje po posameznih besednih vrstah (samostalniki, pridevniki, glagoli, zaimki, števniki, prislovi, predlogi, členki in medmeti). Teoretični del doktorske disertacije zaključuje poglavje o kmetijski dejavnosti na Koroškem, v katerem utemeljujemo izbor leksike za terensko vprašalnico in razčlenjujemo ter opredeljujemo področja, katerih narečna leksika je predstavljena v slovarju (živinoreja, poljedelsko orodje in kulturne rastline). Empirični del je razdeljen na fazo zasnove, pripravljalno fazo in fazo izdelave. Prikazan je potek zbiranja gradiva; seznam informatorjev (razvrščeni po abecedi, starosti in raziskovalnih točkah); predstavljena je sestava vprašalnice za slovar; opis/prikaz ilustracij in fotografij v slovarju; kratice, oznake, znaki, krajšave in simboli; pomen glasov za samoglasnike in soglasnike ter njihov pomen; slovnične oznake in kratice raziskovalnih točk. Ta del doktorske disertacije zaključuje še analiza zbrane narečne leksike v strokovnem narečnem slikovnem slovarju, njegova kategorizacija in zapis slovenske abecede, ki služi pri uporabi samega slovarja. V sklepu, ki sledi, pišemo o novitetah, ki jih doktorska disert
Ključne besede: jezikoslovje, narečjeslovje/dialektologija, leksikografija, leksikologija, narečna leksikografija, strokovni narečni slikovni slovar, koroško narečje, koroško podjunsko narečje, narečno kmetijsko izrazje
Objavljeno: 18.06.2013; Ogledov: 2063; Prenosov: 233
.pdf Celotno besedilo (26,96 MB)

47.
GLASOSLOVNA IN OBLIKOSLOVNA PODOBA VELENJSKEGA GOVORA
Petra Seitl, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so podane glasoslovne in oblikoslovne značilnosti ter besedje velenjskega govora. Raziskovanje govora je temeljilo na vprašalnici za Slovenski lingvistični atlas (SLA), na zvočnem zapisu prostega govora informatorjev ter na mojem osebnem poznavanju govora. Na osnovi zbranih podatkov in strokovne literature je velenjski govor umeščen v narečni prostor, podana je glasoslovna analiza jezika, ki zajema naglasne razmere, samoglasniški in soglasniški sistem ter izvor in razvoj glasov, z opisom posameznih besednih vrst pa so podane še značilnosti oblikoslovne ravnine jezika. Velenjski govor spada v srednjesavinjso narečje, le-to pa je del štajerske narečne skupine. Srednjesavinjsko narečje velja za vmesno oziroma prehodno narečje, saj je nastalo zaradi stikov med gorenjsko in štajersko narečno osnovo. Velenjski govor pozna jačinsko naglaševanje, kratki naglašeni samoglasniki so se po moderni vokalni redukciji podaljšali, kratko naglašen je ostal le polglasnik. Samoglasniški sistem je monoftongičen. V soglasniškem sistemu so največ sprememb doživeli zvočniki. Na oblikoslovni ravnini je največ sprememb pri prehodu srednjespolskih samostalnikov v moškospolske, nekaj sprememb je tudi pri oblikospreminjevalnih vzorcih. Besedje velenjskega govora je dokaj enotno. Veliko je germanizmov, a se jih, zaradi vpliva knjižnega jezika, rabi vse manj.
Ključne besede: Slovenski jezik, dialektologija, štajerska narečna skupina, srednjesavinjsko narečje, velenjski govor
Objavljeno: 13.12.2013; Ogledov: 1404; Prenosov: 185
.pdf Celotno besedilo (6,05 MB)

48.
BESEDJE PO VPRAŠALNICI ZA SLOVENSKI LINGVISTIČNI ATLAS V IZBRANIH PREKMURSKIH GOVORIH
Mateja Sever, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Besedje po vprašalnici za Slovenski lingvistični atlas v izbranih prekmurskih govorih prinaša razlago narečne podobe in glasoslovni razvoj goričkega in ravenskega podnarečja v treh raziskovalnih točkah SLA (Slovenskega lingvističnega atlasa), na podlagi vprašalnice za SLA, ki obsega 357 vprašanj in je razdeljena v pet pomenskih polj. V diplomskem delu je najprej predstavljen geografski oris in predstavitev krajev, v katerih je potekalo zbiranje besedja. Temu sledi predstavitev glasoslovnih značilnosti prekmurskega govora in razlago goričkega in ravenskega podnarečja. Goričko podnarečje se govori na Goričkem, severno od Cankove, sem pa sodijo tudi Porabski govori. Ravensko podnarečje se govori v Cankovi, vse do Murske Sobote in naprej proti vzhodu. Poglavitni del diplomskega dela predstavlja analiza besedja, ki je bilo zbrano s pomočjo informatorjev v treh krajih; Grad, Večeslavci in Cankova. Govora vasi Grad in Večeslavci predstavljata goričko podnarečje, govor vasi Cankova pa ravensko podnarečje. Zbrano gradivo je urejeno, zapisano v fonetični obliki in s pomočjo strokovne literature natančno obdelano. Pojavljajo se besede, ki jih verjetno pozna samo še starejša generacija, posledica napredka pa se kaže prav v izginjanju starih besed in sprejetje novih, modernejših. Največ besed je slovanskega izvora, med izposojenkami pa je največ germanizmov, kar je posledica bližine avstrijske meje in sobivanje z nemško govorečo skupnostjo.
Ključne besede: dialektologija, prekmursko narečje, goričko podnarečje, ravensko podnarečje, etimologija.
Objavljeno: 13.03.2014; Ogledov: 1513; Prenosov: 246
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

49.
ČEVLJARSKO IZRAZJE V ROGAŠOVSKEM GOVORU
Sanja Mihalič, 2014, diplomsko delo

Opis: Pričujoče diplomsko delo z naslovom Čevljarsko izrazje v rogašovskem govoru prinaša narečno poimenovanje za čevljarsko izrazje v rogašovskem govoru prekmurskega goričkega podnarečja. Teoretični del prinaša po poglavjih glasoslovni in oblikoslovni oris rogašovskega govora, ki ga slovenska dialektologija uvršča v panonsko narečno skupino. Oris je ponazorjen s primeri. Vsa teoretična izhodišča, po posameznih jezikovnih ravninah, so podkrepljena z rezultati v praktičnem delu. Ključni segment pričujočega diplomskega dela predstavlja slovar zbranega čevljarskega besedja s pomočjo informatorja Geze Kisilaka, ki se še vedno ukvarja s čevljarstvom. Je edini pomurski čevljar, ki čevlje izdeluje ročno in po meri. Z izumiranjem rokodelskih obrti izginja tudi staro poimenovalno izrazje, zato ima njegovo ohranjanje čevljarstva velik pomen za kulturno in jezikovno dediščino. Posnetek je po slušnem vtisu zapisan s transkriptivno pisavo, rezultat pa predstavljen v abecednem slovarju. Zbrano čevljarsko besedje v abecednem slovarju je razvrščeno po abecednem vrstnem redu. Zapisani poknjiženi iztočnici sledi njena fonetično zapisana narečna ustreznica, v prvi in drugi slovarski obliki, in besednovrstna oznaka. Nato sledi pomenska razlaga besede, prevzeta po Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Vsaki besedi je dodan primer iz posnetega narečnega gradiva, v katerem je rabljen ta narečni termin. Zbrano narečno gradivo je analizirano s stališča etimologije ter primerjano z iztočnicami v temeljnih slovarjih slovenskega knjižnega jezika in novejših prekmurskih narečnih slovarjih. Dobljeni rezultati dokazujejo, da je izvorno besedje slovanskega izvora, prevzeto besedje pa so v največji meri germanske izposojenke. Obravnavano staro besedje pozna le najstarejša generacija govorcev, pa še tu se zgodi, da ne v celoti. Pojavlja se tudi sodobno besedje, ki ga je prinesla industrializacija in ga pozna tudi mlajša generacija. Rezultati bodo lahko doprinos nadaljnjim raziskavam tega narečja in čevljarskega izrazja.
Ključne besede: slovenski jezik, dialektologija, panonska narečna skupina, prekmursko narečje, rogašovski govor, čevljarsko izrazje.
Objavljeno: 07.04.2014; Ogledov: 899; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (3,55 MB)

50.
LEDINSKA IN HIŠNA IMENA V IZBRANIH NASELJIH OBČINE RADLJE OB DRAVI
Lea Osrajnik, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu Ledinska in hišna imena v izbranih naseljih občine Radlje ob Dravi so predstavljena ledinska in hišna imena v naseljih Spodnja Orlica, Sveti Anton na Pohorju in Vuhred. Na tem območju se govori severnopohorsko-remšniško narečje, ki spada v koroško narečno skupino. Gradivo je v osnovi pridobljeno z ustnimi viri, je slovarsko urejeno in zapisano v fonetični obliki. Ledinska imena so predstavljena po naslednjem vzorcu: geslo sestavlja poknjižena iztočnica, ki ji za ločevalnim znakom || sledi z znanstveno dialektološko transkripcijo zapisano in onaglašeno narečno ime v osnovni slovarski obliki (imenovalnik, rodilnik) ter mestnik. Temu sledijo slovnična oznaka za spol, kategorija imena (hdn, mtn, odn, oron, tpn) z opisom kraja in etimološki podatki o besedi. Hišna imena so razporejena v skupine glede na njihov izvor in zapisana v fonetični obliki. V oklepaju je zapisan uradni priimek, temu pa sledi kratka razlaga o izvoru imena. Etimološki podatki so črpani iz naslednjih priročnikov: Bezlajev Etimološki slovar slovenskega jezika (ESSJ), Slovenska vodna imena (SVI), Snojev Slovenski etimološki slovar (SES); razlage besed so prikazane s pomočjo Slovarja slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) in Pleteršnikovega slovarja (Plet.). Ledinska in hišna imena so na tem območju dobro ohranjena, še vedno se prenašajo iz roda v rod. Zbrana imena so večinoma slovanskega izvora, zaradi bližine Avstrije je nekaj tudi germanizmov.
Ključne besede: dialektologija, koroška narečna skupina, severnopohorsko-remšniško narečje, Spodnja Orlica, Sveti Anton na Pohorju, Vuhred, ledinska imena, hišna imena.
Objavljeno: 14.05.2014; Ogledov: 905; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (3,44 MB)

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici