| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 40 / 109
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
31.
32.
33.
34.
Enojezično podnaslavljanje slovenskega narečnega filma
Mihaela Koletnik, Alenka Valh Lopert, 2011, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci

Ključne besede: slovenščina, jezik filmov, podnaslavljanje
Objavljeno: 07.06.2012; Ogledov: 932; Prenosov: 29
URL Povezava na celotno besedilo

35.
36.
Loan words in Prekmurje agricultural terminology
Mihaela Koletnik, Alenka Valh Lopert, 2010, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci

Ključne besede: dialectology, loanwords, Prekmurje dialect, agricultural terminology
Objavljeno: 07.06.2012; Ogledov: 1043; Prenosov: 21
URL Povezava na celotno besedilo

37.
Translating from standard Slovene into Carinthian and the Prekmurje dialects in Slovene films
Mihaela Koletnik, Alenka Valh Lopert, Zinka Zorko, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: The present article analyses the translating written standard texts into the Carinthian and Prekmurje dialects in the case of the Slovene films Svetneči Gašper and Boj na požiralniku, and also Halgato and Traktor, ljubezen, in rock'n'roll, and film speech, i. e. speech in the spoken dialogue. In theory the genre of film is already in itself a special language comprising specific expressive means, therefore the term film speech will be used to interpret theresults of the analysis. Its basic form is dialogue treated as an interaction between two or more persons and the scriptwriter defines the language variety used in the films. The Slovene standard language is one that appears in different forms, i. e. varieties. The present article deals with the social varieties divided into standard and non-standard varieties, dialects being part of the latter. The language spoken in Slovene films up to the late 1960s was mostly the Standard. The awareness of the Slovene language diversity/stratification soon started to reflect in Slovene film as one of therealities of contemporary life being implicated also in the entire film facture. Lovro Kuhar - Prežihov Voranc wrote his novels in the standard Slovene language while also introducing expressions from the Carinthian dialect. Most of the films made on the basis of his novels were in the standard social variety, only two Svetneči Gašper (the novel Pot na klop) and Boj na požiralniku were in the Carinthian dialect spoken in Mežiška Valley. The actors born in Carinthia use their dialect in the dialogue speech at all language levels. They preserve the Carinthian diphthongs ie and uo, the stresspoint with all the typical shifts of stress to the left and short vowelsalso in the middle of the word. The pitch patterns in the sentences and words are distinctly falling. The consonant l before back vowels is pronouncedas w (šwa for šla). Feminisation of the neuter, typical dialectal Carinthian endings and inflections for person prevail with most of the actors.Most interjections are also in dialect, usually those expressing mood and requests. With most of the non-Carinthian actors a standard basis is observed, with, however, the presence of dialectal lexemes. Both feature films Halgato (1994) and Traktor, ljubezen, in rockćnćroll (2006) are produced in the Prekmurje dialect despite the fact that the novels by Feri Lainšček on which they are based were written in standard Slovene: (1) Namestokoga roža cveti (1991), the prize-winning Slovene best film of the year, and (2) Vankoštanc (1994). The translating of the dialogic part of the script from the standard variety into the Prekmurje dialect in Traktor, ljubezen in rock ćnć roll was the work of the writer Lainšček himself, he being a native speaker of this dialect. The results of the analysis show that the phonological, morphological and lexical levels are close to the Prekmurje dialect, while the syntax is nearer to the regional spoken language. The analysis of the speech in Halgato shows that all the actors speak the languagevariety anticipated for them in the script, i. e. the Prekmurje dialect. The acoustic realisation of the sounds, groups of sounds, words, phrases etc. is most consistent with actors who are native-speakers of the Prekmurje dialect. Some minor deviations from the dialect system occur with other actors who had to learn the dialect, especially in terms of stress placement, quantity and quality of vowels and intonation.
Ključne besede: Slovene language, dialects, Slovene films, dialects, Carinthian dialect, Prekmurje dialect
Objavljeno: 07.06.2012; Ogledov: 1296; Prenosov: 22
URL Povezava na celotno besedilo

38.
Die Mundarten von Apaško polje an der slowenisch-österreichischen Grenze
Mihaela Koletnik, 2003, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci

Objavljeno: 07.06.2012; Ogledov: 1020; Prenosov: 17
URL Povezava na celotno besedilo

39.
HIŠNA IN LEDINSKA IMENA V PERTOČI IN NA ROPOČI
Nina Banfi, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Hišna in ledinska imena v Pertoči in na Ropoči so zbrana hišna in ledinska imena obeh zaselkov, ki ležita v Občini Rogašovci, na zahodnem delu Goričkega. Na tem območju se govori goričko podnarečje, ki spada v prekmursko narečno skupino. Goričko podnarečje ne pozna tonemskih nasprotij, pri čemer je naglas jačinski, dolg ali kratek. Gradivo je v osnovi pridobljeno z ustnimi viri, zapisano v fonetični obliki in obravnavano s stališča etimologije. Ledinska imena so predstavljena po naslednjem vzorcu: poknjižena iztočnica, ki ji za ločevalnim znakom ǀǀ sledi z znanstveno dialektološko transkripcijo zapisano in onaglašeno narečno ime v osnovni slovarski obliki ter mestniku in slovnični podatki o besedi. Temu zapisu sledijo opis kraja ter etimološki podatki o besedi. Hišna imena so zapisana po naslednjem vzorcu: poknjiženi iztočnici sledi oklepaj, v katerem je zapisan uradni priimek. Temu za ločevalnim znakom ǀǀ sledi z znanstveno dialektološko transkripcijo zapisano in onaglašeno narečno ime v osnovni slovarski obliki ter mestniku in slovnični podatki o besedi; le-temu pri nekaterih hišnih imenih sledi kratka razlaga lastnika domačije o izvoru imena. Pri nekaterih hišnih imenih so na koncu podani tudi etimološki podatki o besedi. Pri razlagi besed so mi bili v pomoč Pleteršnikov slovar (Plet.), Bezlajev Etimološki slovar slovenskega jezika (ESSJ), Snojev Slovenski etimološki slovar (SES) in Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ). Tako hišna kakor tudi ledinska imena so del naše bogate kulturne dediščine in predstavljajo bogastvo zahodnega dela Goričkega. Iz njih lahko razberemo pokrajinske značilnosti, človekovo preteklo dejavnost in navezanost prebivalcev na domačo zemljo in okolje. Imena so številna, raznolika, nekatera tudi šaljiva. Posebej pomembno pa je to, da jih domačini še vedno uporabljajo in prenašajo iz roda v rod. Zbrana imena so v večini slovanskega izvora, nekaj pa je tudi germanizmov in madžarizmov.
Ključne besede: dialektologija, naselji Pertoča in Ropoča, panonska narečna skupina, goričko podnarečje, ledinska imena, hišna imena
Objavljeno: 27.09.2012; Ogledov: 1652; Prenosov: 211
.pdf Celotno besedilo (8,88 MB)

40.
KMETIJSKO IZRAZJE NA CVENU
Ksenija Erhatič, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Kmetijsko izrazje na Cvenu sem najprej predstavila geografske, zgodovinske in kulturne značilnosti vasi, nato pa še kmetijstvo in kmečko življenje na Cvenu. Nato sem natančneje prikazala glasoslovne, oblikoslovne in skladenjske značilnosti cvenskega govora, ki ga slovenska dialektologija uvršča k srednjeprleškim govorom, ki so del prleškega narečja. Ta govor se govori na spodnjem Ptujskem polju, med rekama Ščavnico in Pesnico. Zanj je značilen enoglasniški vokalni sistem. Govor ne pozna tonemskega naglaševanja. Tvorba zloženih povedi se bistveno ne razlikuje od knjižne tvorbe. Poglavitni del diplomskega dela predstavlja slovar zbranega narečnega izrazja v vasi Cven. Zbrano gradivo je urejeno v obliki slovarja, zapisano je v fonetični obliki in je bilo s pomočjo strokovne literature natančno obdelano. V slovarju so zajete stare besede, ki jih poznajo le še starejši govorci in počasi izginjajo iz govora, pa tudi sodobne besede, ki so posledica uvedbe sodobne mehanizacije, le-te so največkrat bile sprejete v cvenski govor preko knjižnega jezika. Slovar obsega 405 slovarskih gesel, med katerimi je največ samostalnikov. Besede so v slovarju razvrščene po abecednem redu. Knjižni ali poknjiženi različici sledi zapis besede v fonetični obliki z ustreznimi slovničnimi kvalifikatorji. Dodana sta pomenska razlaga in izvor besed. Osnovno kmetijsko narečje je slovansko, saj je največji delež besed neprevzetih, med izposojenkami pa je največ germanizmov, kar je verjetno posledica sobivanja z nemško govorečo jezikovno skupnostjo. Preko nemščine so bili največkrat prevzeti tudi romanizmi. Narečno gradivo sem zbrala s pomočjo vprašalnice, ki jo je pripravila Francka Benedikt. Informatorka je bila Frančka Jurinič iz Cvena. Ker je odraščala na kmetiji, pozna veliko starih orodij in pripomočkov, ki so jih ljudje nekoč uporabljali pri obdelovanju zemlje in pri drugih kmečkih opravilih. Pri zbiranju gradiva mi je pomagal tudi sovaščan, g. Miran Puconja, doktor etnoloških znanosti.
Ključne besede: dialektologija, prleško narečje, kmetijsko izrazje, etimologija
Objavljeno: 27.09.2012; Ogledov: 1258; Prenosov: 189
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici