| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 109
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
21.
KMETIJSKO IZRAZJE V BERKOVCIH
Darja Zmazek, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi Kmetijsko izrazje v Berkovcih je predstavljen govor vasi Berkovci, predvsem izrazje vezano na vrt, sadovnjak in polje. Govor, za katerega je značilen enoglasniški samoglasniški sistem, spada v panonsko narečno skupino, in sicer je del prleškega narečja. Poglavitni del diplomske naloge temelji na zbiranju poljedelskega izrazja. Zbrano narečno gradivo je urejeno v obliki slovarja, ki je razdeljen na tri sklope: Vrt, Sadovnjak in Polje. Zajeti so stari izrazi, poimenovanja, ki izginjajo in jih pozna le še starejša generacija ljudi, pa tudi sodobno izrazje, ki je prišlo v narečje z uvedbo sodobne mehanizacije, v narečje pa je bilo sprejeto preko knjižnega jezika. Slovar obsega 357 gesel, urejenih po abecednem redu, med katerimi pa prevladujejo samostalniki. Analiziran je tudi izvor zbranega izrazja in ugotovljeno je, da je največji delež slovanskega izvora. Med prevzetimi besedami je največ germanizmov, precej je tudi romanizmov, največkrat sprejetih prek nemščine.
Ključne besede: dialektologija, prleško narečje, kmetijsko izrazje, etimologija
Objavljeno: 07.11.2011; Ogledov: 1569; Prenosov: 166
.pdf Celotno besedilo (3,51 MB)

22.
VINOGRADNIŠKO IZRAZJE V VASI SVEČINA
Urška Rudl, 2011, diplomsko delo

Opis: Vinogradništvo v Svečinskih goricah je vodilna gospodarska panoga že od starega veka in tako je življenje vaščanov že od nekdaj povezano z žlahtno kapljico. To sožitje daje preprosti vasici Svečini poseben čar, zato se narečno vinogradniško izrazje še vedno pogosto uporablja pri delu v vinogradu. Pri raziskovanju narečnega vinogradniškega izrazja sem si pomagala z vinogradniško strokovno literaturo, vinogradniško vprašalnico in s prostim govorom informatorja. Na osnovi posnetega narečnega gradiva in strokovne literature je govor Svečine umeščen tudi v narečno skupino, predstavljene so njegove glasoslovne značilnosti ter izvor in razvoj posameznih glasov. V diplomskem delu sem na kratko predstavila tudi zgodovino vinogradništva, še posebej viničarstva v Svečinskih goricah, osredinila pa sem se predvsem na zapis abecednega slovarja vinogradniškega izrazja, v katerega je vključenih 229 iztočnic. Slovar tematsko zajema celotno področje vinogradništva: od priprave zemljišča za sajenje vinske trte, glavnih opravil v vinogradu, kletarjenja, do priprave vina. V slovar so poleg sodobnih vinogradniških izrazov vključeni tudi starejši narečni izrazi za orodja in način obdelave vinogradov, ki jih nekateri vaščani poznajo še danes.
Ključne besede: dialektologija, štajerska narečna skupina, severnoštajerski kozjaški govor, vinogradniško izrazje, viničarstvo v Svečinskih goricah, vas Svečina.
Objavljeno: 09.01.2012; Ogledov: 1588; Prenosov: 163
.pdf Celotno besedilo (2,06 MB)

23.
NAREČNO IZRAZJE OBIČAJA KOŠNJE TRAVE V ZREŠKEM GOVORU
Maja Kovče, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Narečno izrazje običaja košnje trave v zreškem govoru sem na podlagi starega, že skoraj pozabljenega običaja, natančneje predstavila besedje, s katerim sem se srečala pri prikazu običaja košnje trave na star način v Zrečah. S folklorno skupino smo se lansko poletje odločili, da ta običaj oživimo in ga predstavimo širši množici. Običaj je potekal v zreškem narečju, ki je marsikomu težje razumljivo. V začetnem delu sem najprej predstavila geografske, zgodovinske, gospodarske in kulturne značilnosti mesta Zreče. Temu sledi predstavitev običaja košnje v Zrečah, kot zanimivost pa sem prikazala še različne izvedbe tega običaja po Sloveniji, saj sem ugotovila, da je imel skoraj vsak kraj svoj običaj. V osrednjem delu sem se ukvarjala z zreškim govorom, kjer sem prikazala glasoslovne značilnosti tega govora, ki ga slovenska dialektologija uvršča v južnopohorski govor. Poglaviten del diplomskega dela predstavlja zbiranje narečnega izrazja, ki je zapisano v fonetični obliki in je s pomočjo strokovne literature natančno dodelano. Narečno gradivo sem večinoma pridobila na podlagi vprašalnice za Slovenski lingvistični atlas, ki jo je pripravila Francka Benedik, del gradiva pa s pomočjo posnetka običaja. Zbrano izrazje zajema predvsem stare besede, ki počasi izginjajo in jih pozna le še starejša populacija. Pri analizi posnetka pa sem ugotovila, da pri nekaterih narečnih besedah prihaja do razhajanj, saj so pri običaju nastopale različne starostne generacije in pri mlajših je že opazen vpliv knjižnega jezika. Besede v slovarčku so razvrščene po abecednem redu in razdeljene na tri sklope: Opravilo, Hrana in Oblačila. Knjižni ali poknjiženi različici sledi zapis besede v fonetični obliki z ustreznimi slovničnimi kvalifikatorji, tej pa pomenska razlaga. Analizirala sem tudi izvor besed in ugotovila, da jih je večina slovanskega izvora. Med prevzetimi besedami izstopajo germanske, najverjetneje zaradi močnega vdora germanizmov v času svetovnih vojn. Prevzetih nemških besed je v slovarju kar 90 %, nekaj malega pa se pojavlja tudi romanizmov. Živimo v času strojev in vedno večje mehanizacije. Ta ne pomeni zgolj nekega udobja, pač pa je v večini že nujno potrebna, saj so ljudje, zaradi celodnevnih služb in vedno več obveznosti, čedalje bolj obremenjeni in omejeni s časom. Nimajo časa za obujanje starih običajev, zato ti izginjajo. S tem pa na žalost izginjajo tudi narečni izrazi v povezavi z običaji, ki se jih spomni samo še peščica. Pomembno je, da posredujemo naše vedenje mlajšim, saj se bo le tako ohranila naša kulturna dediščina.
Ključne besede: Ključne besede: dialektologija, štajerska narečna skupina, južnopohorsko narečje, južnopohorski govori, zreški govor, narečno izrazje običaja košnje trave.
Objavljeno: 03.01.2012; Ogledov: 1598; Prenosov: 215
.pdf Celotno besedilo (1,97 MB)

24.
Kovaška terminologija v Grabonošu
Sonja Ščavničar, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Kovaška terminologija v Grabonošu prinaša glasoslovni oris grabonoškega govora in narečni abecedni slovar kovaškega izrazja. V diplomskem delu je na kratko podana zgodovina kovaštva pri nas. Vas Grabonoš je predstavljena z vidika geografskih in zgodovinskih značilnosti, čemur sledi umestitev grabonoškega govora v prleško narečje in predstavitev njegovih glavnih glasoslovnih značilnosti. Ne poznajo več tonemskega nasprotja, je pa še ohranjeno kolikostno nasprotje. Naglaševanje je jakostno. V osrednjem delu diplomskega dela je narečno kovaško besedje, zbrano na terenu, zapisano v fonetični obliki. Zbrano gradivo je bilo nato natančno obdelano s pomočjo strokovne literature. Besede v slovarčku so razvrščene po abecednem redu, nekaterim je dodan tudi slikovni material. Geselski članek je sestavljen po naslednjem vzorcu: knjižni ali poknjiženi iztočnici sledi zapis besede v fonetični obliki z ustreznimi slovničnimi kvalifikatorji, dodana sta razlaga pomena in primer iz posnetega gradiva. Analiza v slovarju zbranih besed je pokazala, da je večina besed slovanskega izvora, precej besed pa je bilo izposojenih iz nemščine, ki je stični jezik. Narečno gradivo je bilo zbrano s pomočjo informatorja, kovaškega mojstra g. Janeza Mira iz Grabonoša, ki še vedno popravlja staro kmečko orodje, čeprav se je usmeril v umetnostno kovaštvo, predvsem zaradi opuščanja starega načina obdelovanja zemlje in s tem tudi orodja. Ravno slednje je vzrok zato, da veliko narečnih kovaških izrazov in poimenovanj za kmečka orodja že tone v pozabo. Z v slovarčku zbranimi besedami se bo ohranil vsaj drobec besedja tudi za kasnejše rodove.
Ključne besede: dialektologija, panonska narečna skupina, prleško narečje, grabonoški govor, kovaško izrazje
Objavljeno: 06.01.2012; Ogledov: 1654; Prenosov: 192
.pdf Celotno besedilo (5,98 MB)

25.
LEDINSKA IN HIŠNA IMENA V SPODNJEM RAZBORJU, ZGORNJEM RAZBORJU IN NA SELAH
Petra Špegel, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Ledinska in hišna imena v Spodnjem Razborju, Zgornjem Razborju in na Selah, so zbrana ledinska in hišna imena v izbranih naseljih občine Slovenj Gradec. Na tem območju se govori mežiško narečje, ki spada v koroško narečno skupino. Govor mežiškega narečja pozna le jakostni oziroma dinamični naglas, intonacija je padajoča, vokalni sistem pa je monoftongično-diftongičen. Gradivo je pridobljeno na terenu, od tega so hišna imena najprej prepisana iz Telefonskega imenika Slovenije, kjer pa niso zajeta vsa, tako da so kasneje dopolnjena z delom na terenu. Ledinska imena sem razporedila po abecednem redu, vsako geslo je najprej zapisano v poknjiženi različici, nato sledi ločevalni znak , za katerim je z znanstveno dialektološko transkripcijo zapisano in onaglašeno narečno ime v imenovalniku, rodilniku (če ta obstaja) ter mestniku, dodana je oznaka za spol. Temu sledi kategorija ledinskega imena (mtn, hdn, ftn, oron, dnd), na koncu je podan slovarski pomen imena. Hišna imena so zapisana takole: najprej je zapisana znanstvena dialektološka transkripcija, nato sledi beseda ali besedna zveza, iz katere je hišno ime nastalo, na koncu pa je zapisan uradni priimek. Pri razlagi besed sem si pomagala s Slovarjem slovenskega knjižnega jezika (SSKJ), Bezlajevim Etimološkim slovarjem slovenskega jezika (ESSJ), Slovenskimi vodnimi imeni (SVI), Snojevim Slovenskim etimološkim slovarjem (SES) in Pleteršnikovim slovarjem (Plet.). Ledinska in hišna imena predstavljajo veliko bogastvo naše občine, nenazadnje pa tudi naše dežele. Poimenovana so v večini po pripadnosti oziroma lastniškem statusu, največ hišnih imen pa je izpeljanih iz naravnih in geografskih značilnosti določenega območja. Najpomembneje je to, da se tako ledinska kot hišna imena še vedno uporabljajo tako v govoru, na prikazovalnih tablah ob vstopu na posestvo, kot registrirana dejavnost, v zasebnih pismih, voščilnicah, čestitkah … Zbrana imena so večinoma slovanskega izvora, nekaj pa je tudi germanskih.
Ključne besede: Koroška narečna skupina, mežiško narečje, Spodnji Razbor, Zgornji Razbor, Sele, ledinska imena, hišna imena.
Objavljeno: 06.01.2012; Ogledov: 1896; Prenosov: 276
.pdf Celotno besedilo (8,38 MB)

26.
POLJEDELSKO IZRAZJE V RENKOVCIH
Tadeja Pucko, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Poljedelsko izrazje v Renkovcih sem najprej predstavila geografske, zgodovinske in kulturne značilnosti kraja Renkovci ter okolice. Nato sem natančneje prikazala glasoslovne in oblikoslovne značilnosti renkovskega govora, ki ga slovenska dialektologija uvršča v panonsko narečno skupino, natančneje v prekmursko narečje in južno ali dolinsko podnarečje. Velik del diplomske naloge predstavlja zbiranje poljedelskega izrazja v kraju Renkovci. Narečno gradivo sem zbirala z vprašalnicami za sadovnjak, vrt, polje in živali, ki jih je zbrala Francka Benedik. Vprašanja sem zastavila informatorki ge. Barbari Režonja, ki se je celo življenje ukvarjala s kmetijstvom, zato zelo dobro pozna razno poljedelsko izrazje, ki so ga govorili nekoč in tudi danes. Glede na odgovore sem naredila slovar, ki je razdeljen na tri dele, in sicer: Vrt in sadovnjak; Kmečko orodje, pridelki, delo na polju in Živali, ter ga uredila po abecednem redu. Zajeto je staro besedje, ki izumira in ga pozna le še najstarejša generacija govorcev, pa tudi sodobno besedje, ki ga je prinesla sodobna tehnika in ga pozna tudi mlajša generacija. Slovarček obsega 700 gesel, med katerimi je največ samostalnikov. Poknjiženi iztočnici sledi fonetično zapisana narečna ustreznica z besednovrstno oznako iztočnice. Temu sledi pomenska razlaga besede, prevzeta po Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Vsakemu izrazu sledi izsek iz posnetega narečnega gradiva, v katerem je rabljen ta narečni termin. Analizirala sem tudi izvor besed in ugotovila, da je največ besed neprevzetih, torej slovanskih. Največ izposojenk je germanskih, nato sledijo romanske, ki so bili največkrat sprejete prav prek nemščine, najmanj pa je madžarskih izposojenk.
Ključne besede: slovenski jezik, dialektologija, panonska narečna skupina, prekmursko narečje, dolinski govor, poljedelsko izrazje
Objavljeno: 14.05.2012; Ogledov: 1370; Prenosov: 193
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

27.
LEDINSKA IN HIŠNA IMENA V IZBRANIH NASELJIH OBČINE GRAD
Nino Gumilar, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Ledinska in hišna imena v izbranih naseljih občine Grad so bila zbrana ledinska in hišna imena v vaseh Grad, Kruplivnik in Radovci. Na tem območju se govori »grački govor«, ki ga z okolico uvrščamo v prekmursko narečje, natančneje v goričko podnarečje. Gradivo je bilo v osnovi pridobljeno z ustnimi viri, zapisano v fonetični obliki in obravnavano s stališča etimologije. Ledinska imena so predstavljena po vzorcu: poknjižena iztočnica, ki ji za ločevalnim znakom || sledi z znanstveno dialektološko transkripcijo zapisano in onaglašeno narečno ime v osnovni (prvi in drugi, če ta obstaja) slovarski obliki ter mestniku in slovnični podatki o besedi. Temu zapisu sledi kategorija imena (hdn, mtn, tpn) z opisom kraja ter etimološki podatki o besedi. Hišna imena so zapisana po naslednjem vzorcu: poknjiženi iztočnici sledi oklepaj, v katerem je zapisan uradni priimek, pri nekaterih hišnih imenih kratka razlaga, temu pa nato za ločevalnim znakom || sledi z dialektološko transkripcijo zapisano in onaglašeno narečno ime v osnovni (prvi in drugi, če ta obstaja) slovarski obliki ter mestniku in slovnični podatki o besedi. Pri nekaterih hišnih in ledinskih imenih so na koncu podani tudi etimološki podatki o besedi, ki so največ pridobljeni iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika (SSKJ), Bezlajevega Etimološkega slovarja slovenskega jezika (ESSJ), Bezlajevih Slovenskih vodnih imen (SVI), Snojevega Slovenskega etimološkega slovarja (SES), Snojevega Etimološkega slovarja slovenskih zemljepisnih imen (ESSZI), Pleteršnikovega slovarja (Plet.) in še drugih. Ledinska in hišna imena predstavljajo v teh krajih velik del kulturne dediščine, saj gre za območje že skoraj tisočletnega toka okrog največjega slovenskega gradu. S pomočjo imen se da razbrati še nekatere neraziskane dele pokrajinskih značilnosti, dodatne povezave vpliva zemljiške gospode, ni pa zapostavljen niti mali kmečki človek. Prav zategadelj je nastal ta pester in številen nabor ledinskih in hišnih imen, mnogih tudi šaljivih in unikatnih – večinoma izvirajočih iz slovanskih jezikov, precej pa je tudi germanizmov in madžarizmov.
Ključne besede: dialektologija, panonska narečna skupina, prekmursko narečje, goričko podnarečje, ledinska imena, hišna imena.
Objavljeno: 14.05.2012; Ogledov: 1690; Prenosov: 387
.pdf Celotno besedilo (3,30 MB)

28.
KMETIJSKO IZRAZJE V BELTINCIH
Mojca Žitnik, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Kmetijsko izrazje v Beltincih je sestavljeno iz dveh delov, in sicer iz teoretičnega in empiričnega dela. Teoretični del zajema geografska, zgodovinska in kulturna predstavitev kraja Beltinci ter umestitev prekmurskega narečja v slovenski prostor, pri katerem je natančneje opredeljeno dolinsko podnarečje. Sledita zapis glasoslovne podobe beltinskega govora in opis njegovih temeljnih značilnosti. Empirični del vsebuje zapisano izrazje v beltinskem govoru, ki je bilo večinoma zbrano po vprašalnici za vrt, sadovnjak in polje avtorice Francke Benedik, in sicer iz pripovedovanj informatorjev, kakor tudi s pomočjo slikovnega gradiva. Izdelan je narečni abecedni slovarček kmetijskih izrazov beltinskega govora s primeri v fonološki transkripciji. Analiziran je tudi izvor besed.
Ključne besede: slovenski jezik, dialektologija, panonska narečna skupina, prekmursko narečje, dolinsko podnarečje, beltinski govor, izvor fonemov, kmetijsko izrazje, izvor besed
Objavljeno: 09.07.2012; Ogledov: 1615; Prenosov: 491
.pdf Celotno besedilo (2,67 MB)

29.
MARIBORSKO GASILSKO IZRAZJE
Jana Lovrec, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Mariborsko gasilsko izrazje prikazuje glasoslovne, oblikoslovne in skladenjske značilnosti mariborskega pogovornega jezika, ki se uvršča v štajersko narečno skupino. Podan je opis mesta Maribor in razvoj gasilstva na Slovenskem. Gasilstvo je najprej bila prostovoljna dejavnost, saj so v primeru požara v gašenju sodelovali vsi. Nesodelovanje in odrekanje pomoči potrebnim je bilo sankcionirano, lahko je celo vodilo do izgnanstva iz mesta. Z urbanizacijo in industrializacijo so se pojavile potrebe po strokovno usposobljenem kadru. Tako so se skozi leta razvili poklicni gasilci kot jih poznamo danes. Javni zavod za zaščito in požarno reševanje Maribor (JZZPR) ima v lasti najsodobnejšo opremo za reševanje. Modernizacija pa prinaša spremembe v izrazju. Slovarski del diplomske naloge tako prikazuje izrazje, ki je trenutno aktualno, prav tako pa vsebuje nekaj terminov, ki so se v rabi že izgubili. Osnova za izdelavo slovarja je besedno gradivo, ki je bilo zbrano s pomočjo vodnika, gospoda Franca Robiča, in poklicnega gasilca, gospoda Mateja Lovreca, ki sta oba zaposlena na JZZPR. Gasilsko izrazje je razvrščeno po abecednem vrstnem redu. Najprej je knjižna oziroma poknjižena iztočnica, nato sledi fonetični zapis besede, kateremu pa sledi pomen besede. Vsakemu pomenu je dodan primer iz posnetega gradiva in izvor besede. Vso izrazje je analizirano s pomočjo ustrezne strokovne literature.
Ključne besede: slovenska dialektologija, mariborski pogovorni jezik, zgodovina gasilstva, gasilsko izrazje
Objavljeno: 11.06.2012; Ogledov: 1186; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (3,02 MB)

30.
Živalska frazeologija v govoru Lovrenca na Pohorju
Nina Karničnik, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Živalska frazeologija v govoru Lovrenca na Pohorju prikazuje narečno podobo govora Lovrenca na Pohorju. Lovrenški govor se uvršča v severnopohorsko podnarečje, natančneje v koroško narečno skupino. Namen diplomskega dela je bil predstaviti Občino Lovrenc na Pohorju, podati glasoslovne, oblikoslovne in skladenjske značilnosti lovrenškega govora, zbrati živalske frazeme, ki se pojavljajo, in jih zapisati v narečju. Na podlagi vprašalnice za Slovenski lingvistični atlas sem zbrala še besedje za sklop Živali. Pri opisovanju značilnosti govora Lovrenca na Pohorju sem se oprla na monografijo Narečna podoba Dravske doline avtorice Zinke Zorko. Narečno gradivo je bilo posneto pri pogovorih z informatorji, kasneje pa zapisano v narečni fonetični transkripciji. Posneto je bilo tudi prosto pripovedovanje enega izmed informatorjev. Izdelala sem kratek slovar nekaterih manj znanih besed, ki so se pojavile v vprašalnici in v prostem pripovedovanju informatorja. Raziskava je pokazala, da so živalski frazemi še vedno zelo poznani in pri prebivalcih Lovrenca na Pohorju dokaj pogosto v rabi. Zbrala sem več kot 250 živalskih frazemov. Občanom so najbolj znani frazemi, v katerih nastopajo živali iz domačega okolja, medtem ko se frazemi z živalmi iz tujega okolja le redko pojavljajo. Opisala sem situacije, v katerih bi se zbrani frazemi pojavili. Precejšen delež živalskih frazemov predstavljajo primerjalni frazemi.
Ključne besede: dialektologija, koroška narečna skupina, severnopohorsko podnarečje, govor Lovrenca na Pohorju, živalski frazemi, živalsko izrazje
Objavljeno: 14.12.2012; Ogledov: 1596; Prenosov: 273
.pdf Celotno besedilo (5,11 MB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici