| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


101 - 109 / 109
Na začetekNa prejšnjo stran234567891011Na naslednjo stranNa konec
101.
BESEDJE ZA HIŠO, TELO IN DRUŽINO V IZBRANIH PREKMURSKIH GOVORIH
Lavra Rengeo, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Besedje za kmečko hišo, telo in družino v izbranih prekmurskih govorih opisuje narečno podobo zbranega besedja na podlagi vprašalnic za SLA treh izbranih raziskovalnih točk v prekmurskem narečju. Prvi del zajema geografski oris in predstavitev posameznih krajev, v katerih smo preko informatorjev zbrali narečne besede, v nadaljevanju pa je predstavljeno prekmursko narečje s svojim razvojem in temeljnimi značilnostmi. Empirični del, ki predstavlja poglavitni del naloge, zajema analizo besed, zbranih s pomočjo informatorjev v krajih Lipovci, Vaneča in Bogojina. Lipovski govor tako uvrščamo v dolinsko podnarečje, vaneški govor v goričko podnarečje in bogojinski govor v ravensko podnarečje. Zbrano gradivo je smiselno urejeno in fonetično zapisano, na podlagi strokovne literature pa tudi natančno opredeljeno in razloženo. Izpričanih je bilo veliko različnih oblikoslovnih in glasoslovnih leksemov, ki so v večini slovanskega izvora, kar je tudi skladno s samim razvojem slovenskega jezika. Največ izposojenk je germanskega izvora, kar pa je bilo tudi pričakovano, in sicer zaradi prostora, v katerem se prekmursko narečje govori, saj je ta neposredno v bližini avstrijske meje. Glavni namen naloge je bil izpolnjen, saj smo prikazali, da je prekmursko narečje razdeljeno na številne govore, ki so si med seboj različni, čeprav med sabo sploh niso tako zelo oddaljeni. Naloga priča o raznolikosti besedja, ki se lahko pojavi znotraj enega samega narečja, kar pa prispeva k bogati kulturni dediščini.
Ključne besede: narečje, izvor besed, Lipovci, Bogojina, Vaneča.
Objavljeno: 12.08.2016; Ogledov: 405; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

102.
Besedje iz pomenskega polja »telo in družina« v velenjskem govoru
Jasmina Alić, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu so zbrani odgovori na vprašanja iz Slovenskega lingvističnega atlasa (SLA) iz pomenskega polja »telo in družina«. Opisan je kraj, kjer smo zbirali gradivo. Velenjski govor je najprej umeščen v štajersko narečje in nato še v srednjesavinjsko narečje, izpostavljene so tudi glasoslovne in oblikoslovne značilnosti velenjskega govora. Temu sledi predstavitev besedja iz pomenskega polja »telo in družina« v velenjskem govoru. Pomensko polje »telo« zajema 79 vprašanj, pomensko polje »družina« pa 43 vprašanj. Analizi leksemov sledi sinteza, ki se osredotoča na izvor zbranih leksemov. Ugotavljamo, da se v velenjskem govoru povečini uporabljajo besede slovanskega izvora, nekaj jih je tudi germanskega, romanskega in madžarskega izvora, med prevzetimi leksemi prevladujejo tisti germanskega izvora.
Ključne besede: štajerska narečna skupina, srednjesavinjsko narečje, velenjski govor, pomensko polje »telo in družina«
Objavljeno: 13.06.2017; Ogledov: 319; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

103.
VINOGRADNIŠKA TERMINOLOGIJA V ZAGORCIH
Brigita Bec, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Vingradniška terminologija v Zagorcih je najprej predstavljen razvoj vingradništva na Slovenskem ter v vinorodnem okolišu Slovenske gorice, geografsko in zgodovinsko sta orisana kraj Juršinci in vas Zagorci, poudarek je na razvoju trsničarstva in vinogradništva na tem območju, podrobneje sta predstavljena glasoslovni in oblikoslovni razvoj govora v Zagorcih, ki je dialektološko uvrščen v srednjeprleški govor. S pomočjo snemanja in zapisovanja je bilo zbrano vinogradniško besedje, ki se govori v Zagorcih. Besedje je bilo zbrano s pomočjo informatorja, trsničarja Janka Beca, ki se s trsničarstvom ukvarja že več desetletij, družinsko tradicijo je pred leti prevzel sin Roman Bec. Trsničarstvo ima v družini stare korenine, zato je še slišati stare izraze, kot so "cühta", "žehtar" in "pintar", ker pa je napredek vedno hitrejši in so stare lesene preše že pred desetletji zamenjale moderne hidravlične stiskalnice, lesene koše za grozdje so zamenjale plastične kadi, putarje so nadomestili traktorji, leseni sodi za vino so prava redkost in služijo bolj kot okras, narečna govorica vse bolj izginja. Zbrana besedila so tako zapisana v narečni transkripciji in s pomočjo strokovne literature natančno obdelana in analizirana. Na podlagi gradiva in analiz je nastal slovar, ki obsega 236 izročnic, ki so razvrščene po abecednem redu. Geslu, ki je zapisano v knjižnem ali poknjiženem jeziku, sledi zapis besede v fonetični obliki, nato razlaga pomena, primer iz narečnega pripovedovanja in izvor. Ugotovljeno je bilo, da je večina besed slovanskega izvora, Besede, ki so prevzete, so zaradi bližine nemške govorice in pogostih stikov z nemško govorečimi v največji meri prevzete iz nemščine, nekatere besede pa so tudi romanskega izvora, saj so z vinogradništvo na naših tleh prvi začeli že Rimljani in Kelti pred približno 2400 leti.
Ključne besede: slovenski jezik, dialektologija, panonska narečna skupina, prleško narečje, vinogradniška terminologija
Objavljeno: 13.09.2016; Ogledov: 473; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (732,54 KB)

104.
BESEDJE IZ POMENSKEGA POLJA PRAZNIKI, OBIČAJI IN DRUŽINA V LESLOVŠKEM IN BEDNJANSKEM GOVORU
Maja Glaser Bedenik, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljeno besedje leskovškega in bednjanskega govora. Ob geografsko-zgodovinski predstavitvi območij, katerih govor je obravnavan, je predstavljeno teoretično izhodišče za analizo besed ter povzetek poglavij dela dr. Marka Zajca: Kjer se slovensko neha in hrvaško začne, s poudarkom na kajkavsko slovenski govorni meji. Osrednji del naloge zajema popis besedja pomenskih polj prazniki, običaji in družina v leskovškem in bednjanskem govoru ter opravljeno primerjavo in analizo na podlagi podobnosti oz. različnosti pomena in izvora besedja.
Ključne besede: »panonska narečna skupina«, »haloško narečje«, »leskovški govor«, »kajkavski dialekt«, »bednjanski govor«, »pomensko polje družina«, »pomensko polje običaji«, »pomensko polje prazniki« .
Objavljeno: 30.09.2016; Ogledov: 579; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (740,42 KB)

105.
Vinogradniško besedje v oplotniškem govoru
Natalija Kovše, 2016, diplomsko delo

Opis: V krajih občine Oplotnica je vinogradništvo pomembna kmetijska panoga, pri kateri se je v zadnjih desetletjih način dela močno spremenil. Spremembe so vinogradnikom delo sicer olajšale, se je pa zaradi novosti izgubilo veliko običajev, povezanih z delom v vinogradu in s pridelavo ter z uživanjem vina, s tem pa počasi tonejo v pozabo tudi besede za poimenovanje rastlin, orodja, prostorov, opravil, predmetov in pojavov, povezanih z vinogradništvom, vinarstvom, s kletarstvom in sodarstvom. Da starejše vinogradniške besede ne bi prehitro utonile v pozabo, je nastalo diplomsko delo z naslovom Vinogradniško besedje v oplotniškem govoru, v katerem je predstavljena terminologija, ki jo uporabljajo oplotniški vinogradniki. Poleg vinogradniškega besedja, ki je zapisano v praktičnem delu diplomskega dela, so v teoretičnem delu predstavljene zgodovinske in družbeno-geografske značilnosti Oplotnice ter oplotniške turistične točke in objekti. Podan je tudi glasoslovni in oblikoslovni oris oplotniškega govora. Diplomsko delo je tako sestavljeno iz dvanajstih poglavij. Med njimi jedro dela predstavlja osmo poglavje s terminološkim slovarjem oplotniškega vinogradniškega besedja. V slovarju je 399 iztočnic, in sicer so v njem zajete besede iz pomenskega polja vinogradništvo in splošno besedje, ki sta ga v govoru uporabljala informatorja Gregor Vodovnik, vinogradnik iz Gorice pri Oplotnici, in Jože Marčič, sodar iz Lačne Gore. Slovar vsebuje besede, ki so v aktivni rabi, kot tudi besede, ki izginjajo iz vsakodnevne rabe in se jih spomnijo samo še starejši ljudje. Narečno gradivo je zbrano s pomočjo Vprašalnice za vinogradništvo. Besedilo je bilo pripravljeno z vnašalnim sistemom ZRCola (http://ZRCola.zrc-sazu.si), ki ga je na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU v Ljubljani (http://www.zrc-sazu.si) razvil dr. Peter Weiss.
Ključne besede: dialektologija, štajersko narečje, oplotniški govor, vinogradniško besedje, terminološki slovar
Objavljeno: 29.09.2016; Ogledov: 546; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (12,16 MB)

106.
Kletvice in psovke v trboveljskem govoru
Tea Lopan, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrskem delu Kletvice in psovke trboveljskega govora so analizirane kletvice in psovke, ki se uporabljajo v Trbovljah, katerih krajevni govor se uvršča v zagorsko-trboveljsko podnarečje posavskega narečja štajerske narečne skupine. Z raziskavo smo preverjali kletvice in psovke v trboveljskem govoru in njihovo uporabo. Ugotavljali smo izvor kletvic in psovk (s pomočjo nam dostopne literature), njihovo prehajanje v splošno rabo, morebitno izgubo negativne in pridobitev pozitivne konotacije. Zanimalo nas je tudi, ali se kletvice in psovke morebiti pojavljajo tudi kot sestavina frazemov. Informatorje smo razdelili v dve skupini in preverjali medgeneracijsko uporabo kletvic in psovk. Kletvice in psovke smo uvrstili v več podskupin, pri čemer smo sledili razdelitvi Klemenčičeve (2016, 39–49), ki smo ji dodali še nekaj drugih motivov, in sicer: religiozni motiv, skatološki motiv, motiv spolnih organov, motiv spolnega odnosa, motiv homoseksualnosti, motiv matere in otroka, motiv prostitucije, motiv onaniranja, motiv živali, motiv telesnih značilnosti in hib, motiv ženske, motiv predmetov, motiv naravnih pojavov, motiv nacionalne pripadnosti in drugo. V teoretičnem delu smo predstavili geografski in zgodovinski oris kraja, s katerim bomo poizkušali prikazati družbene razmere za lažje razumevanje prostora in časa, prav tako pa bomo s tem predstavili tudi današnje Trbovlje. Kletvice in psovke so v Trbovljah pogost pojav in se vsakodnevno pojavljajo kot enakovreden del trboveljskega govora.
Ključne besede: dialektologija, štajerska narečna skupina, posavsko narečje, zagorsko-trboveljsko podnarečje, trboveljski govor, kletvice in psovke.
Objavljeno: 19.10.2017; Ogledov: 2563; Prenosov: 777
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

107.
Narečna poimenovanja za zdravilne rastline v izbranih prekmurskih govorih
Nina Balažek, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu Narečna poimenovanja za zdravilne rastline v izbranih prekmurskih govorih so zbrana narečna poimenovanja avtohtonih zdravilnih rastlin na Dolinskem in Goričkem, kjer se govorita prekmursko dolinsko in goričko podnarečje panonske narečne skupine. Narečna poimenovanja so bila pridobljena na terenu po vaseh Goričkega (Prosenjakovci, Vadarci, Šalovci) in Dolinskega (Velika Polana, Mala Polana, Žižki, Trnje, Črenšovci, Odranci, Srednja Bistrica) po vnaprej pripravljeni diaprojekciji slik zdravilnih rastlin. Zbrana poimenovanja so obravnavana z jezikoslovnega (besedotvorni, dialektološki, etimološki, frazeološki) in kulturološkega (etnološki, simbolni) vidika. Obravnavanih je 123 zdravilnih rastlin, za katere smo zbrali 326 narečnih poimenovanj, med katerimi je bilo največ izpeljank. Za lažjo preglednost rastlinskih vrst smo jih razvrstili, kot to določa Mala flora Slovenije (Martinčič idr. 1999), in sicer po družinah glede na sorodnost. Pri raziskovanju elementov, ki so vplivali na motivacijo poimenovanja, smo si pomagali z dostopno literaturo in etimološkimi slovarji. Nekatera poimenovanja so nastala zaradi uporabnosti ali lastnosti rastline. Od informatorjev smo izvedeli mnogo o uporabnosti nekaterih rastlin v preteklosti. S pomočjo preverb v Slovarju slovenskega knjižnega jezika in Pleteršnikovem slovarju smo osvetlili dokumentiranost in semantiko. Preverjali smo, kolikšen delež narečnih poimenovanj je prevzet iz stičnih jezikov in katera poimenovanja so že zabeležena v literaturi. Za lažje razumevanje prostora, časa in naravne strukture smo kraje, v katerih je potekala raziskava, predstavili z geografskega in zgodovinskega vidika. Ravno pestra zgodovina Prekmurja prikazuje razvoj jezika skozi čas, o čemer priča zbrano besedišče, prevzeto iz stičnih jezikov. Čeprav gojenje zdravilnih rastlin v Prekmurju ni splošno razširjeno, saj zeliščarji rastline nabirajo v naravi, pa sta na Goričkem za oglede urejena dva zeliščna vrtova, in sicer zeliščni vrt na kmetiji Korenika v Šalovcih in Zavod Kocljevina v Prosenjakovcih.
Ključne besede: dialektologija, panonska narečna skupina, prekmursko narečje, goričko in dolinsko podnarečje, zdravilne rastline.
Objavljeno: 10.05.2019; Ogledov: 120; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (711,73 KB)

108.
Živalski frazemi v izbranih prekmurskih govorih
Ana Sobočan, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi se osredotočamo na živalske frazeme, ki vsebujejo poimenovanje za domačo žival in v naravi prostoživečo žival. Živalski frazemi so zbrani v ravenskem in goričkem govoru, ki ju slovenska dialektologija uvršča v panonsko narečno skupino. V teoretičnem delu je predstavljen geografski in zgodovinski oris obravnavanih krajev, iz katerih so prihajali informatorji. Raziskava preverja živalske frazeme in njihovo uporabo, evidentirani pa so tudi zbrani pregovori, zmerljivke in psovke z motivom živali. Frazemi so slovarsko urejeni in po pojavnosti primerjani s slovarskimi in knjižnimi viri (Slovar slovenskega knjižnega jezika in Slovar slovenskih frazemov). Ugotavljajo se tudi podobnosti in razlike z zbranim narečnim naborom frazemov z istimi sestavinami. Največ je frazemov, ki vsebujejo poimenovanje za domačo žival. V obeh krajevnih govorih se najpogosteje uporablja žival krava, kar odraža pogost neposrednega stika s temi živalmi. V obeh krajevnih govorih so raziskani tudi tisti specifični živalski frazemi, ki jih v knjižnem jeziku ne najdemo. Ugotovitve kažejo, da ima velika večina zbranih frazemov negativno konotacijo, kjer so na človeka prenesene lastnosti večinoma negativne. Živalski frazemi, pregovori, zmerljivke in psovke z motivom živali so pogost pojav ter se redno pojavljajo kot jezikovne enote pri vsakdanji komunikaciji.
Ključne besede: dialektologija, narečna frazeologija, panonska narečna skupina, prekmursko narečje, živalski frazemi, živalska frazeologija
Objavljeno: 12.11.2019; Ogledov: 83; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

109.
Frazemi s sestavino za domače živali v gornjeseniškem govoru
Martina Zakocs, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Frazemi s sestavino za domače živali v gornjeseniškem govoru sta predstavljena narečna podoba govora vasi Gornji Senik in abecedni slovar narečnih frazemov, ki je nastal na podlagi gradiva, pridobljenega s terensko raziskavo. V začetku so predstavljene geografske in zgodovinske značilnosti slovenskega Porabja in Gornjega Senika. V nadaljevanju sledi natančnejši glasoslovni oris govora vasi Gornji Senik, ki ga slovenska dialektologija uvršča v panonsko narečno skupino, natančneje h goričkemu podnarečju prekmurskega narečja. Osrednji del magistrskega dela predstavlja slovar, ki vsebuje frazeme s sestavinami za domače živali. Slovar obsega 103 geselske članke, ki so razvrščeni po abecednem redu. Porabski narečni frazemi so pomensko analizirani in po pojavnosti primerjani s frazemi v Slovarju slovenskega knjižnega jezika in v Kebrovem Slovarju slovenskih frazemov. Ugotavljamo, da je v obeh knjižnih slovarjih in v narečju 22 pomensko in sestavinsko enakih frazemov, zapisali pa smo tudi 44 lokalno specifičnih frazemov, tj. frazemov, ki so v primerjavi s frazemi, zabeleženimi v knjižnih slovarjih, manjkajoči. V narečnih frazemih je med posameznimi živalskimi vrstami najpogosteje zastopana goveja živina, med posameznimi živalmi pa se kot sestavina frazema najpogosteje pojavlja pes, temu pa pogostnosti pojavljanja sledi maček.
Ključne besede: dialektologija, Porabje, prekmursko narečje, frazeologija, živalski frazemi
Objavljeno: 15.01.2020; Ogledov: 102; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici