| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


91 - 100 / 109
Na začetekNa prejšnjo stran234567891011Na naslednjo stranNa konec
91.
VINOGRADNIŠKO IZRAZJE GORENJE PIROŠICE
Ines Sikošek, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Vinogradniško izrazje Gorenje Pirošice so zajeti rezultati preučevanja vinogradniškega izrazja, ki so ga v preteklosti in ga še danes uporabljajo v vasi Gorenja Pirošica ter glasoslovne in oblikoslovne značilnosti govora omenjene vasi. Gradivo je zbrano s pomočjo Vprašalnice za Slovenski lingvistični atlas in prostega govora informatorja. Na podlagi tega sem sestavila in napisala abecedni slovar vinogradniškega izrazja. S preučevanjem strokovne literature sem v prvem delu diplomske naloge najprej opisala nekatere značilnosti, povezane z vinogradništvom (zgodovino, sorte vin, vinogradne okoliše, vino in zdravje), nato pa s pomočjo narečnega besedila in literature govor Gorenje Pirošice umestila v narečni prostor. Sledijo glasoslovne značilnosti in posebnosti v oblikoslovju. Drugi, obsežnejši del diplome, pa sem posvetila zapisu vinogradniške vprašalnice in sestavi samega slovarja. V abecednem slovarju je 180 gesel, od tega največ samostalnikov. Vanj je vključeno vse, kar je povezano z vinogradništvom, od začetka obdelave zemlje do končnega nastanka vina. Narečni izrazi, ki so se uporabljali v preteklosti, so predvsem mladim manj poznani. Slovar zajema tudi prevzete besede, največ je germanizmov. Na koncu geselskega članka je zapisano, ali sta izraz in njegov pomen zapisana v SSKJ-ju ali v Pleteršnikovem slovarju.
Ključne besede: dialektologija, štajerska narečna skupina, sevniško-krški govor, Gorenja Pirošica, vinogradniško izrazje
Objavljeno: 30.05.2016; Ogledov: 560; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (2,33 MB)

92.
ODRAZ MEDJEZIKOVNIH STIKOV V ŠALOVSKEM BESEDJU
Kornelija Flisar, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Odraz medjezikovnih stikov v šalovskem govoru prinaša narečno podobo vasi Šalovci in je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu so predstavljene geografske, zgodovinske in kulturne značilnosti vasi Šalovci. V nadaljevanju sledi predstavitev značilnosti prekmurskega narečja ter podrobnejši glasoslovni oris goričkega podnarečja, kamor spada šalovski govor. V empiričnem delu smo na podlagi vprašalnice za Slovenski lingvistični atlas (SLA) zbrali besedje iz pomenskega polja kmetija, ki se deli na dva sklopa, in sicer (1) kmečka hiša in (2) kmečko orodje in kmečka opravila. Besedje smo s pomočjo informatorja zbrali v vasi Šalovci, ki leži na skrajnem severovzhodu Prekmurja, in tako spada v prekmursko narečje in v goričko podnarečje. Zbrano besedje smo fonološko transkribirali in s pomočjo strokovne literature analizirali ter ugotavljali izvor posamezne besede. Največ besed je slovanskega izvora, sledijo izposojenke iz nemškega in madžarskega jezika.
Ključne besede: slovenski jezik, dialektologija, prekmursko narečje, goričko podnarečje, šalovski govor, kmetijsko izrazje, izvor besed
Objavljeno: 24.05.2016; Ogledov: 600; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)

93.
Poljedelsko izrazje v trojiškem govoru
Mojca Vrčko, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Poljedelsko izrazje v trojiškem govoru so najprej predstavljene geografske, zgodovinske in kulturne značilnosti Svete Trojice v Slovenskih goricah. Naslednja poglavja zajemajo glasoslovne, oblikoslovne in skladenjske značilnosti trojiškega govora, ki ga po slovenski dialektologiji uvrščamo v panonsko narečno skupino, v slovenskogoriško narečje, natančneje v vzhodno slovenskogoriško narečje. To podnarečje ohranja kolikostno nasprotje med dolgimi enoglasniki ali dvoglasniki kot nasledniki stalno dolgih in kratkimi samoglasniki kot nasledniki staro- in novoakutiranih samoglasnikov v nezadnjih in zadnjih ali edinih besednih zlogih. Slovenskogoriško narečje ne pozna tonemskega naglaševanja, izvedena pa sta bila oba splošnoslovenska naglasna premika. Poglavitni del diplomske naloge predstavlja abecedni slovarček narečnih poimenovanj za sadovnjak, vrt in polje, ki je nastal na podlagi posnetih pričevanj dveh informatork iz Svete Trojice v Slovenskih goricah. Zbrano gradivo smo tudi s pomočjo strokovne literature natančno obdelali, zapisano pa je v fonetični obliki. Zajete so stare besede, tudi takšne, ki iz besedja izginjajo, ker se določeno orodje ali stroji ne uporabljajo več, nekatere besede pa se ohranjajo tudi v sedanjem času, saj so v splošni rabi, v vsakdanjem govoru. Slovarček obsega 321 gesel, med katerimi je največ samostalnikov. Besede v slovarčku so razvrščene po abecednem redu. Knjižni ali poknjiženi različici sledi zapis narečne besede v fonetični obliki z ustreznimi slovničnimi kvalifikatorji. Dodana sta pomenska razlaga in izvor besed. Kar se tiče izvora besed, smo ugotovili, da je večina besed slovanskega izvora, saj je največ besed neprevzetih, med izposojenkami pa je največ besed iz nemškega jezika, se pravi germanizmov. Vzrok, da je v tem govoru toliko germanizmov je verjetno bližina nemško govorečega prebivalstva (Avstrija) in zgodovinski vzroki. Narečno gradivo smo zbrali s pomočjo vprašalnice, ki jo je pripravila Francka Benedik. Imeli smo 2 informatorki: Marijo Klobasa in Olgo Močnik – obe iz Svete Trojice v Slovenskih goricah. Ta kraj je za razliko od nekoč, danes vedno bolj urbaniziran, to pa pomeni, da tudi narečno izrazje počasi izginja. V diplomski nalogi smo ga uspeli zbrati, preden popolnoma utone v pozabo.
Ključne besede: slovenski jezik, dialektologija, panonska narečna skupina, slovenskogoriško narečje, trojiški govor, poljedelsko izrazje
Objavljeno: 01.06.2016; Ogledov: 518; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

94.
ČEVLJARSKO IZRAZJE V TURNIŠKEM GOVORU
Janja Žalik, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Čevljarsko izrazje v turniškem govoru prinaša narečno poimenovanje za čevljarsko izrazje v turniškem govoru prekmurskega dolinskega podnarečja. V teoretičnem delu sem najprej predstavila zgodovinski in geografski oris domačega kraja, kraja Turnišče. Nato sem natančneje prikazala glasoslovni in oblikoslovni oris turniškega govora, ki spada v prekmursko narečje, natančneje v dolinsko ali južno podnarečje. Oris je ponazorjen s primeri. Na kratko sem predstavila tudi razvoj čevljarstva v Sloveniji in zgodovino ter razvoj čevljarske obrti v Turnišču, ki je središče čevljarstva v Prekmurju. V Turnišču se čevljarstvo ohranja preko dejavnosti čevljarskega muzeja in organizirane oblike združevanja čevljarjev ter njihovih simpatizerjev – čevljarskega ceha. Osrednji del diplomskega dela predstavlja abecedni slovar zbranega čevljarskega besedja s pomočjo informatorja g. Jožeta Zavca iz Renkovcev, zelo znanega čevljara iz domače občine; le-ta se trenutno s čevljarstvom ukvarja le toliko, da si zapolni svoj prosti čas. Rokodelske obrti počasi izumirajo in posledično izginja tudi poimenovanje za staro izrazje. Nadomeščajo ga nove, prevzete besede. Besedno gradivo je zapisano s transkriptivno pisavo, rezultat pa predstavljen v abecednem slovarju. Zbrano čevljarsko besedje v slovarju je razvrščeno po abecednem vrstnem redu. Poknjiženi iztočnici sledita njena fonetično zapisana narečna ustreznica, v prvi in drugi slovarski obliki, in besednovrstna oznaka. Temu sledi pomenska razlaga besede, prevzeta po Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Vsaki besedi v slovarčku je dodan primer iz posnetega narečnega gradiva, v katerem je rabljen ta narečni termin. Zbrano narečno gradivo sem analizirala in dobljeni rezultati dokazujejo, da je izvorno besedje slovanskega izvora, prevzete besede pa so v največji meri nemške izposojenke. Obravnavano besedje pozna le najstarejša generacija govorcev, saj besede počasi izumirajo. Mlajša generacija pozna novejše besede, ki jih je prinesla industrializacija. Rezultati bodo lahko doprinos nadaljnjim raziskavam tega narečja in čevljarskega izrazja. Tako bodo tudi mlajše generacije poznale te stare izraze (ne bodo tako hitro izumrli).
Ključne besede: slovenski jezik, dialektologija, panonska narečna skupina, prekmursko narečje, turniški govor, čevljarsko izrazje
Objavljeno: 01.06.2016; Ogledov: 573; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (3,83 MB)

95.
BESEDJE ZA HIŠO IN ORODJA V IZBRANIH PREKMURSKIH GOVORIH
Jasna Börc Hozjan, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Besedje za »hišo« in »orodja« v izbranih prekmurskih govorih je obravnavno besedje s pomenskega polja kmetija. Obravnavani so govori Gančanov, Gomilice in Velike Polane, ki so del prekmurskega narečja in dolinskega podnarečja. Narečno gradivo je zbrano na terenu po vprašalnici za Slovenski lingvistični atlas, zapisano po slušnem vtisu ter pomensko in etimološko analizirano s pomočjo strokovne literature.
Ključne besede: panonska narečna skupina, prekmursko narečje, dolinsko podnarečje, Slovenski lingvistični atlas, pomensko polje »kmetija«, izvor besed.
Objavljeno: 13.06.2016; Ogledov: 394; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

96.
ODRAZ MEDJEZIKOVNIH STIKOV V BESEDJU S POMENSKEGA POLJA KMETIJA V OPLOTNIŠKEM GOVORU
Aleksandra Vanček, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Odraz medjezikovnih stikov v besedju s pomenskega polja kmetija v oplotniškem govoru je v obsegu, določenim z vprašalnico za Slovenski lingvistični atlas (v nadaljevanju SLA), predstavljeno besedje, ki v oplotniškem govoru poimenuje prostore in opremo v kmečki hiši, gospodarska poslopja in kmečka opravila ter orodje. Najprej so predstavljene geografske, zgodovinske, naravne in kulturne značilnosti kraja, nato pa še kmetijstvo in kmečko življenje v občini Oplotnica ter razvoj nekaterih industrijskih panog na tem območju. Sledi narečna umestitev oplotniškega govora, ki spada k štajerski narečni skupini, in sicer k južnopohorskim govorom. Natančneje smo prikazali glasoslovne in oblikoslovne značilnosti obravnavanega govora, za katerega je značilno nagnjenje k diftongizaciji dolgih vokalnih fonemov, množico starih besed pa nam ponujajo nepregibne besedne vrste. Glavni del diplomskega dela predstavlja slovar zbranega narečnega besedja. Narečno gradivo smo zbrali na terenu s pomočjo vprašalnika za SLA. V Dialektološki sekciji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani so vprašanja razvrstili v smiselne sklope »hiša« (29 vprašanj), »prostori in oprema v hiši« (27 vprašanj), »gospodarska poslopja in kmečko dvorišče« (38 vprašanj), »kmečka opravila« (18 vprašanj), »drugo« (16 vprašanj), »orodje« (95 vprašanj). Posneli smo opravljene pogovore z informatorji in zbrano gradivo uredili v slovarsko obliko. Gre za slovar, ki obsega 194 gesel, med gesli prevladujejo samostalniki. Rezultati kažejo, da je po izvoru besedje v glavnem izvornoslovansko, med prevzetimi besedami pa jih je največ iz germanskega jezika.
Ključne besede: dialektologija, južnopohorski govor, oplotniški govor, kmečka materialna in kulturna dediščina, kmetijsko izrazje.
Objavljeno: 24.05.2016; Ogledov: 339; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (1,91 MB)

97.
BESEDJE PO VPRAŠALNICI ZA SLOVENSKI LINGVISTIČNI ATLAS V IZBRANIH GOVORIH ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE
Dominika Portić, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu je predstavljeno besedje po vprašalnici za Slovenski lingvistični atlas (SLA), in sicer besedje iz pomenskega polja kmetija – prostori in oprema v hiši ter gospodarska poslopja in besedje iz pomenskega polja orodje. Gradivo je bilo zbrano v petih krajih Zgornje Savinjske doline, ki so vključeni v mrežo raziskovalnih točk za SLA. Ti kraji so Mozirje, Nizka, Ljubno ob Savinji, Luče in Gornji Grad. Osredotočili smo se na geografski, kulturni in zgodovinski oris Zgornje Savinjske doline. Kraji, kjer je bilo gradivo zbrano, so podrobneje predstavljeni. Naloga prinaša tudi glasoslovni oris narečja in nekatere oblikoslovne posebnosti. Zbrano besedje je fonetično zapisano, analizirano s pomočjo različnih slovarjev in grafično predstavljeno. Razvidno je, da se za pomene, po katerih se sprašuje, v zgornjesavinjskem narečju uporablja 291 različnih leksemov. Največ jih ima slovanski izvor, kar je razvidno že iz analize enobesednih leksemov, kjer ima tak izvor 71 % besedja, ki se navezuje na pomensko polje hiša oz. kmetija in 75 % besedja, ki se navezuje na pomensko polje orodje. Nekaj besedja je prevzetega tudi iz germanskih in romanskih jezikov. Geografska zaprtost doline je močno vplivala na narečje, ki je ohranilo veliko starega besedja in arhaičnih značilnosti, zato je zbiranje gradiva pomembno za ohranjanje jezikovne kulturne dediščine.
Ključne besede: Dialektologija, štajerska narečna skupina, zgornjesavinjsko narečje, kmečka materialna in kulturna dediščina, kmečka orodja, Slovenski lingvistični atlas.
Objavljeno: 13.06.2016; Ogledov: 373; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (7,43 MB)

98.
GOVOR V RAZVANJU
Tadeja Kolar, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo prikazuje značilnosti govora vasi Razvanje, ki leži na jugovzhodnem delu občine Maribor. Namen diplomskega dela je poiskati narečne značilnosti govora in jih analizirati na posameznih jezikovnih ravneh. Pri analizi narečnih značilnosti sem izhajala iz Vprašalnice za slovenski lingvistični atlas ter pripovedovanja informatorjev. Razvanjski govor uvrščamo v severnoštajersko narečje, natančneje v vzhodnopohorski govor. Za razvanjski govor so tako kot za ostala severnoštajerska narečja značilni samo dolgi naglašeni samoglasniki, ki so se razvili tudi v dvoglasnike. Soglasniki so ohranjeni, nekateri izgubijo zvenečnost, ohranjeni sta tudi skupini čre- in žre-. Samostalniki in pridevniki v ednini ločijo vse tri spole. Posebnost so samostalniki srednjega spola, ki se v dvojini in množini feminizirajo ali (redkeje) maskulinizirajo. Večina samostalnikov se sklanja po nepremičnem naglasnem tipu. V razvanjskem govoru se uporablja samo določna oblika pridevnika, za katerega je značilno predvsem opisno stopnjevanje, medtem ko je stopnjevanja z obrazili manj. Značilna je uporaba kratkega nedoločnika, medtem ko se dolgi nedoločnik skoraj ne uporablja oz. se uporablja v zelo redkih primerih. Za razvanjski govor so značilne enostavne dvostavčne povedi, stavčni členi stojijo na različnih mestih v povedih, pogosto se uporablja veznik pa. Priredja in podredja se uporabljajo enako kot v knjižnem jeziku. V govoru je veliko narečnih in prevzetih besed, predvsem iz nemškega jezika.
Ključne besede: dialektologija, štajerska narečna skupina, vzhodnopohorski govor, Razvanje, razvanjski govor.
Objavljeno: 13.06.2016; Ogledov: 802; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

99.
BESEDJE IZ POMENSKEGA POLJA „KMETIJA“ V PRAGERSKEM, HOTINJSKEM IN DUPLEŠKEM GOVORU
Ines Vidonja, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom „Besedje iz pomenskega polja „kmetija“ v pragerskem, hotinjskem in dupleškem govoru“, je predstavljeno besedje, ki v srednještajerskem, vzhodnopohorskem in zahodnem slovenskogoriškem narečju poimenuje prostore in opremo v hiši, gospodarska poslopja, kmečko dvorišče in orodja. Odgovore smo v obsegu, določenim z vprašalnico za SLA, zbrali v treh različnih krajevnih govorih, in sicer pragerskem (T1), hotinjskem (T2) in dupleškem (T3). V diplomskem delu so najprej predstavljene geografske, zgodovinske in kulturne značilnosti krajev. Nato sledi umestitev teh krajev v narečne skupine, narečja in govore ter predstavitev glasoslovnega orisa posameznega narečja. Poglavitni del diplomskega dela predstavlja zbiranje narečnega izrazja po vprašalnici za SLA, ki jo je poslala mentorica doc. dr. Mihaela Koletnik. Zbrano besedje je zapisano v fonetični obliki in s pomočjo strokovne literature natančno obdelano. Dodana je tudi pomenska razlaga po SSKJ, nato sledi razlaga izvora besede po SES.
Ključne besede: dialektologija, panonska narečna skupina, štajerska narečna skupina, zahodno slovenskogoriško narečje, srednještajersko narečje, vzhodnopohorsko narečje, kmečka, materialna in kulturna dediščina
Objavljeno: 13.06.2016; Ogledov: 384; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (2,10 MB)

100.
VINOGRADNIŠKA TERMINOLOGIJA V KRAJIH SELO NA GORIČKEM IN SEBEBORCIH
Tjaša Varga, 2016, diplomsko delo

Opis: Moje diplomsko delo z naslovom Vinogradniška terminologija v krajih Selo na Goričkem in Sebeborcih je sestavljeno iz dveh delov, in sicer teoretičnega dela in slovarčka zbranega gradiva po vprašalnici za vinogradniško terminologijo. V teoretičnem delu sem predstavila zgodovino Prekmurja in pregled poimenovanja prekmurskega narečja obeh krajev in podala glasovni oris prekmurskega goričkega podnarečja. V slovarčku sem se na podlagi vprašalnice osredotočila na podobnosti in razlike obravnavanih govorov. Besedje sem zbrala s pomočjo dveh informatorjev. Oba govora spadata v goričko podnarečje. Zbrano gradivo sem po slušnem vtisu zapisala in analizirala s pomočjo strokovne literature.
Ključne besede: slovenski jezik, dialektologija, panonska narečna skupina, goričko podnarečje, vinogradniška terminologija.
Objavljeno: 13.06.2016; Ogledov: 417; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici