| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 117
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Narečna podoba Lainščkovih "verzušev"
Mihaela Koletnik, 2020, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: V prispevku osvetljujemo narečno podobo Lainščkovih lirskih pesmi, objavljenih v pesniških zbirkah Nigdar nèboš znala (2007), Lübezen (2014) in Komi de ravnica bejla/ Komu bo ravnica bela (2019), ter njihovo prepesnitev v knjižno slovenščino. Čeprav sta narečna proza in poezija obrobni del njegove besedne ustvarjalnosti, Lainšček dokazuje, da je narečje lahko literarni jezik, v katerem je mogoče ustvariti besedila s prepričljivim literarnoestetskim učinkom.
Ključne besede: slovenščina, dialektologija, panonska narečna skupina, prekmursko narečje, narečna poezija, Lainšček, Feri
Objavljeno v DKUM: 28.03.2024; Ogledov: 50; Prenosov: 2
URL Povezava na celotno besedilo

2.
Tak pa prínas gučimo : magistrsko delo
Tjaša Toplak, 2023, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi se s pomočjo besedil osredotočamo na narečje Jurovskega Dola, ki po slovenski dialektologiji spada v zahodno slovenskogoriško podnarečje. V teoretičnem delu so predstavljeni geografski, zgodovinski in kulturni oris kraja ter omenjeno narečje na glasoslovni in oblikoslovni ravni. V praktičnem delu je analiziranih deset besedil, ki smo jih zbrali iz različnih virov, skupno pa jim je, da opisujejo življenje ljudi v preteklosti in njihove prigode ter to predstavijo na šaljiv način. Besedila so najprej zapisana v prvotni obliki, nato v transkripciji in poknjiženi obliki. S pomočjo analize besedil spoznavamo in razkrivamo značilnosti govora na oblikoslovni in glasoslovni ravni. Ugotovili smo, da je večina prevzetih besed iz nemškega jezika, nekaj iz romanskega in tudi drugih jezikov. Zanimivo je, da je bilo največ besed romanskega izvora v narečje prevzetih preko nemščine. Informatorji še vedno dobro govorijo narečje in tudi večina zapisanih besedil je blizu narečju.
Ključne besede: dialektologija, panonska narečna skupina, slovenskogoriško podnarečje, narečje v zapisani besedi
Objavljeno v DKUM: 05.06.2023; Ogledov: 408; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

3.
Jareninski govor : magistrsko delo
Žiga Šauperl, 2023, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo prinaša rezultate raziskave govora v Jarenini, ki leži v zahodnem delu Slovenskih goric. Temeljni namen je prikazati in analizirati narečne značilnosti govora na vseh jezikovnih ravninah. Gradivo je bilo zbrano s pomočjo Vprašalnice za slovenski lingvistični atlas. Zbiranje izrazja je potekalo s pomočjo informatorjev. Hkrati je potekalo tudi zapisovanje v fonetični obliki. Jareninski govor je del panonske narečne skupine, po osnovni razvrstitvi ga uvrščamo v slovenskogoriško narečje, natančneje v zahodno slovenskogoriško podnarečje. Značilno zanj je daljšanje kratkih naglašenih samoglasnikov, kar je posledica vpliva sosednjega štajerskega narečja. Razlike v primerjavi z vzhodnim slovenskogoriškim podnarečjem so predvsem na glasoslovni ravni. Govor ne pozna kolikostnega nasprotja, vsi naglašeni samoglasniki so dolgi, nenaglašeni pa kratki. Staro- in novoakutirani samoglasniki v nezadnjih in zadnjih ali edinih so se podaljšali in imajo tako drugačne odraze oz. so se razvijali drugače kot stalno dolgi. Na oblikoslovni ravni so oblikotvorni in oblikospreminjevalni vzorci podobni kot pri ostalih govorih zahodnega slovenskogoriškega podnarečja. Tudi glede na posamezne besedne vrste so razlike minimalne, vendar se pojavljajo nekatera odstopanja. Pojavlja se samo kratek nedoločnik, rabi se samo določna oblika pridevnika. V skladnji ni bistvenih razlik v primerjavi s knjižnim jezikom, mestoma je čutiti vpliv nemščine. Na leksikalni ravni je opazen močan vpliv nemščine, pojavlja se veliko izrazov nemškega izvora.
Ključne besede: dialektologija, panonska narečna skupina, slovenskogoriško narečje, Jarenina, jareninski govor
Objavljeno v DKUM: 05.06.2023; Ogledov: 324; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (2,11 MB)

4.
Sodobne perspektive družbe : umetna inteligenca na stičišču znanosti
2022, zbornik

Opis: Vprašanja, ki se dotikajo prihodnosti družbe, so v veliki meri povezana z razvojem umetne inteligence (UI). V publikaciji, ki je pred vami, je UI odprto področje znanstvenega raziskovanja, kjer se srečujejo družboslovne, naravoslovne in tehniške znanosti. Nagovarja trenutno najbolj aktualno temo, ki jo lahko prosto povzamemo kot prednosti in slabosti hitrega razvoja UI z vidika njenega vpliva na moralo, psihologijo in izobraževanje. Vsebuje štirinajst člankov, razdeljenih v dva vsebinska dela, pri čemer se prvi osredotoča na presek med UI, filozofijo in etiko, drugi pa na presek med UI, psihologijo in izobraževanjem. Posebej so poudarjene tiste dimenzije vsebin, ki se nahajajo v preseku omenjenih področij. Takšna interdisciplinarnost predstavlja dodano vrednost te publikacije, saj uporaba vsaki vedi lastne raziskovalne metodologije v člankih pripomore k njihovi svojstveni obogatitvi v smislu vpliva UI na moralo, transparentnost in uporabnost. Ukvarjanje z raziskovalnimi problemi na opisan način pa poskrbi za raznolike, pestre in domiselne prispevke, ki pri ponujanju rešitev pogosto prestopijo meje ustaljenega.
Ključne besede: umetna inteligenca, moralna odgovornost, transparentnost, izobraževanje, singularnost
Objavljeno v DKUM: 09.12.2022; Ogledov: 653; Prenosov: 175
.pdf Celotno besedilo (7,16 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Opekarska terminologija v vasi Boreci : magistrsko delo
Aleksandra Žunič, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu so predstavljeni izsledki raziskave, v kateri smo zbirali narečno terminologijo s področja opekarstva v Borecih. V začetku predstavljamo geografski in zgodovinski oris vasi Boreci ter opekarstvo na tem področju, sledi umestitev boreškega govora v prleško narečje panonske narečne skupine, natančneje v spodnjeprleški govor. V poglavitnem delu naloge je v obliki tematskega slovarja predstavljeno zbrano narečno besedje s področja opekarstva v omenjenem kraju, ki smo ga zbrali s pomočjo dveh informatorjev, pri tem smo se oprli na vprašalnico, ki jo je sestavila Lea Ferfolja za namen raziskave opekarske terminologije v Bilju. Zbrali smo 279 različnih eno- in dvobesednih leksemov, ki smo jih slovarsko uredili, njihov pomen obogatili s ponazarjalnim gradivom, ugotavljali etimologijo in primerjali izpričanost v Slovarju slovenskega knjižnega jezika ter Pleteršnikovem slovarju. Ugotovili smo, da je večina zbranih leksemov sicer izvorno slovanska, vendar je na obravnavano besedje v precejšnji meri vplival tudi nemški jezik, ki se je nekoč govoril na tem geografskem področju, saj je večina prevzetih besed germanskega izvora. V primerjavi s slovarji pa ugotavljamo, da največ besed beleži Slovar slovenskega knjižnega jezika.
Ključne besede: Boreci, panonska narečna skupina, prleško narečje, opekarska terminologija
Objavljeno v DKUM: 05.08.2022; Ogledov: 500; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (4,01 MB)

6.
Slavistična prepletanja 3
2022, znanstvena monografija

Opis: Znanstvena monografija Slavistična prepletanja 3 zajema šestnajst jezikoslovnih prispevkov, ki se nanašajo na razvojne značilnosti posameznih slovanskih jezikov in vključujejo primerjalni vidik raziskovanja. Monografijo odpira sklop prispevkov, ki prinašajo aktualne metodološko-teoretične pristope s področja diahronije slovanskih jezikov in ponovno pretresajo obstoječe jezikoslovne teorije ter terminološko rabo. Drugi sklop zajema etimološke raziskave slovanske leksike, se dotika standardizacije slovanske leksike in leksikografskih perspektiv ter prinaša rezultate raziskav sporazumevanja v virtualnem svetu. Monografijo zaokrožajo prispevki s področja slovenskega besedotvorja in razvoja slovenske leksike. Metodološki pristopi v slavistiki, slovanska leksika v stiku in slovenska leksika so le nekateri od raziskovalnih izzivov slavističnih jezikoslovnih raziskav, ki so aktualne tako z vidika raziskovalnih tematik kot tudi metodologij.
Ključne besede: slovanska književnost, medkulturnost, literarni prevod, adaptacija literarnega dela, medmedialnost
Objavljeno v DKUM: 06.07.2022; Ogledov: 701; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (14,02 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Besedje iz pomenskega polja sadovnjak in vrt v govoru velike varnice
Elin Kamenšek Krajnc, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi predstavljamo izsledke raziskave besedja iz pomenskega polja sadovnjak in vrt v govoru Velike Varnice. Območje sodi v panonsko narečno skupino, tamkajšnji prebivalci pa govorijo haloško narečje. V teoretičnem delu smo Veliko Varnico geografsko umestili in opisali, predstavili pa smo tudi zgodovino tega območja. Krajevni govor Velike Varnice smo tudi narečno umestili ter dodali njegov glasoslovni oris. Osrednji del naloge obsega slovarsko urejeno in fonetično zapisano besedje. 162 leksemov, zbranih na terenu s pomočjo Vprašalnice za zbiranje narečnega gradiva Francke Benedik, smo slovarsko uredili in jih analizirali glede na izvor. Ugotavljali smo še zastopanost gradiva v Slovarju slovenskega knjižnega jezika in v Pleteršnikovem Slovensko-nemškem slovarju. Ugotovili smo, da je v krajevnem govoru Velike Vrnice največ besedja slovanskega izvora, med prevzetimi leksemi pa je največ germanizmov. Večina zbranega gradiva je zabeležena v obeh knjižnih slovarjih.
Ključne besede: dialektologija, Haloze, Velika Varnica, haloško narečje, tematski slovar, sadovnjak, vrt
Objavljeno v DKUM: 11.11.2021; Ogledov: 704; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (1,81 MB)

8.
Besedje iz tematskega polja telo, družina in kmečka hiša v govoru Lovrenca na Pohorju, Činžata in Rute
Barbara Cotič, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je predstavljena raziskava besedja iz tematskega polja telo, družina in kmečka hiša, zbranega v Lovrencu na Pohorju, na Činžatu in Ruti. Čeprav Lovrenc na Pohorju geografsko spada v štajersko pokrajino, ljudje v tem kraju govorijo koroško narečje. V teoretičnem delu naloge so predstavljene geografske in zgodovinske značilnosti Lovrenca na Pohorju, nato pa je govor Lovrenca, Činžata in Rute še narečno umeščen. Slovenska dialektologija izbrane govore uvršča v koroško narečno skupino, natančneje v severnopohorsko narečje. V osrednjem delu naloge je predstavljeno besedje za telo, družino in kmečko hišo, zbrano s pomočjo informatorjev v naseljih Lovrenc, Činžat in Ruta. Narečno gradivo, zbrano na terenu s pomočjo Vprašalnice za slovenski lingvistični atlas, je bilo s posnetkov prepisano, fonetično zapisano in analizirano glede na izvor. Analizirali smo 283 različnih leksemov in ugotovili, da je večina zbranih poimenovanj slovanskega izvora, med prevzetimi besedami pa prevladujejo germanizmi. Kljub geografski bližini v raziskavo vključenih naselij je med poimenovanji iste predmetnosti v Lovrencu, na Činžatu in Ruti opaziti tudi nekaj razlik.
Ključne besede: Dialektologija, Lovrenc na Pohorju, Činžat, Ruta, koroška narečna skupina, telo, družina in kmečka hiša.
Objavljeno v DKUM: 27.07.2021; Ogledov: 1310; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

9.
Besedje iz pomenskega polja sadovnjak in vrt v krajevnem govoru Mestnega Vrha
Nejc Lazar, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je predstavljena raziskava besedja iz pomenskega polja sadovnjak in vrt, zbranega v Mestnem Vrhu. Čeprav Mestni Vrh geografsko spada v štajersko pokrajino, ljudje na tem območju govorijo prleško narečje. V teoretičnem delu naloge so predstavljene geografske in zgodovinske značilnosti Mestnega Vrha, nato pa je govor Mestnega Vrha narečno umeščen. V osrednjem delu naloge je predstavljeno besedje v tematskih slovarčkih za sadovnjak in vrt, ki je bilo zbrano s pomočjo informatorjev na območju Mestnega Vrha. Narečno gradivo, zbrano s pomočjo Vprašalnic za zbiranje narečnega gradiva Francke Benedikt, je bilo s posnetkov prepisano, fonetično zapisano in po abecednem redu umeščeno v posamezni slovarček. Analizirali smo 155 različnih leksemov in ugotovili, da je večina zbranega besedja slovanskega izvora, med prevzetimi pa prevladujejo germanizmi.
Ključne besede: dialektologija, prleška narečna skupina, Mestni Vrh, tematski slovar, sadovnjak, vrt
Objavljeno v DKUM: 26.04.2021; Ogledov: 1019; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (671,83 KB)

10.
Besedje iz pomenskega polja sadovnjak, vrt in polje v gornjeseniškem govoru
Barbara Zakocs, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo prinaša izsledke raziskave besedja iz tematskega polja sadovnjak, vrt in polje, zbranega na Gornjem Seniku. Gornji Senik je največja vas v slovenskem Porabju, kjer živi slovenska manjšina. V magistrskem delu predstavljamo geografski in zgodovinski oris Porabja, gornjeseniški govor pa umeščamo v prekmursko narečje panonske narečne skupine, natančneje v goričko podnarečje. V osrednjem delu v obliki treh tematskih slovarjev predstavljamo gornjeseniško besedje za sadovnjak, vrt in polje, zbrano z metodo terenske ankete po Vprašalnici za zbiranje narečnega gradiva Francke Benedik. Vse pogovore z informatorji smo posneli in fonetično zapisali, gradivo slovarsko uredili in primerjali izpričanost narečnih leksemov v Slovarju slovenskega knjižnega jezika ter v obeh porabskih slovarjih, Mukičevem Porabsko-knjižnoslovensko-madžarskem slovarju (2005) in Slovarju Gornjega Senika A–L Marije Bajzek Lukač (2009). Po vprašalnici smo zbrali 409 različne lekseme, katerih pomen je dokumentiran tudi z bogatim ponazarjalnim gradivom, in ugotovili, da več kot 40 % besed ni zabeleženih v Mukičevem slovarju, ki prinaša do sedaj najobsežnejšo zbirko porabskega besedja, v preostalih slovarjih je ta odstotek še višji. Večina zbranih leksemov je izvorno slovanska, sobivanje z madžarsko jezikovno skupnostjo pa v obravnavanem besedju ni pustilo močnejših sledi.
Ključne besede: dialektologija, Porabje, Gornji Senik, tematski slovar, sadovnjak, vrt in polje
Objavljeno v DKUM: 07.10.2020; Ogledov: 886; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (2,04 MB)

Iskanje izvedeno v 0.87 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici