| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Izdelava rezkal v podjetju EMO orodjarna, d.d.
Miha Vozlič, 2013, diplomsko delo

Opis: V podjetju EMO Orodjarna so se odločili, da bodo rezkala za svoje potrebe izdelovali sami. Opisan je postopek izdelave rezkal od razreza materiala do posameznih korakov izdelave na stroju. Med izdelavo so se pojavile napake v geometriji rezkal, ki jih je bilo treba analizirati in odpraviti. Napake smo se lotili odpraviti postopoma. Najprej smo ugotovili vse mogoče vzroke za napake in jih potem vsakega posebej primerjali z dejansko napako. Tako smo uspeli odpraviti večino napak in s tem posledično pripomogli h kakovostnejši izdelavi odrezovalnega orodja. 
Ključne besede: rezkanje, rezkala, izdelava odrezovalnih orodij
Objavljeno: 21.10.2013; Ogledov: 864; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (2,84 MB)

2.
Kontrola toka pločevine pri procesu preoblikovanja visokotrdnostnih pločevin
Miha Vozlič, 2016, magistrsko delo

Opis: Pri postopku globokega vleka je kontrola toka pločevine zelo pomemben dejavnik. Tok pločevine nadzorujemo predvsem z vlečnimi zavorami. V računalniškem okolju jih poznamo več različnih modelov: numerični, kombinirani in geometrijski model. Med sabo se predvsem razlikujejo po natančnosti rezultatov in v porabi časa računanja simulacije. Cilj magistrskega dela je, da s pomočjo simuliranja toka pločevine skozi zavore primerjamo rezultate glede na posamezni model. Opazovali smo stopnjo preoblikovanja, silo na držalo pločevine in čas računanja, ki je seveda precej krajši pri uporabi numeričnega modela. Primerjave rezultatov so pokazale, da je preoblikovanje pločevine z uporabo geometrijskega modela intenzivnejše, kar se kaže tudi pri sili na držalo pločevine. Pomembno vlogo ima tudi čas računanja simulacije, na katerega imata, poleg modela zavore, velik vpliv površina prireza in hod orodja. Na podlagi rezultatov preizkusov lahko v prihodnje izboljšamo natančnost numeričnemu modelu zavore in se tako približamo rezultatom geometrijskega modela ter hkrati privarčujemo čas, ki ga porabimo za simulacije z geometrijskim modelom.
Ključne besede: preoblikovanje pločevine, globoki vlek, vlečne zavore, simulacije
Objavljeno: 07.11.2016; Ogledov: 650; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (3,31 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici