1. Cost-benefit analysis of frost protection methodsMatej Fike, Mateja Fekonja, Miha Smrekar, 2020, izvirni znanstveni članek Opis: Agricultural losses due to frost are high in various parts of the world, and in Slovenia, frost damage has frequently occurred in recent decades. Multiple methods for preventing frost damage exist and have been researched more or less extensively. Despite this, frost prevention measures are relatively sparsely used in Slovenia. This article aimed to review and compare active frost prevention technology for a case study of a typical fruit farm in Slovenia, based on a cost-benefit analysis. Most of the active methods require either large capital investment or have a high annual cost. According to our analysis, burning wood, used in Slovenia to battle frost damage in orchards and vineyards, proved to be the most cost-effective method, which is probably why it remains in wide use.
Ključne besede: spring frost, frost protection, cost-benefit analysis, NPV
Objavljeno v DKUM: 04.12.2023; Ogledov: 269; Prenosov: 221
 Celotno besedilo (818,18 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Frost protection measures : survey resultsMatej Fike, Miha Smrekar, Mateja Fekonja, 2021, izvirni znanstveni članek Opis: In Slovenia, frosts occur often and it causes great damage for growers. Various passive and active methods are known for frost protection. Pasive methods can be implemented throughout the year. They are used to enable easier implementation of active methods, which are in use when a period of frost occurs. The aim of this research is, with the help of a survey, to assess whether growers in Slovenia implement active or passive methods of frost protection, and if not, why not. The survey contained 24 questions and was intended primarily for fruit and wine growers in Slovenia. The results of the survey show that frost happens to Slovenian growers on average every other year, and destroys on average 50% of their crop. Despite frequent frosts and the damage they cause, growers are not implementing any active measures, nor are they willing to invest in them. The reasons for this may be the large investments required for active measures, the small sizes of farms in Slovenia (on average 12 ha according to the survey answers), or that farmers are insufficiently informed about the various measures.
Ključne besede: Spring Frost, Active Frost Protection, Passive Frost Protection, Survey Results
Objavljeno v DKUM: 13.11.2023; Ogledov: 372; Prenosov: 7
Celotno besedilo (770,12 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Modeliranje in izdelava regulacijskega sistema in propelerjev brezpilotnega letalnika : magistrsko deloMiha Smrekar, 2022, magistrsko delo Opis: Brezpilotni letalnik je naprava za izvajanje letov brez pilota ali drugih oseb na krovu, ki je daljinsko krmiljena, programirana ali avtonomna. V magistrski nalogi smo izpeljali matematični model brezpilotnega letalnika, naredili analizo glavnih senzorskih sistemov letalnika (giroskop in pospeškometer) in filtrov, ki smo jih uporabili za manjšanje šuma (nizkoprepustni filter in Kalmanov filter), nato smo naredili model Matlab/Simulink celotnega dinamičnega sistema in ustrezno izdelali ter uglasili regulacijo upravljanja in letenja s pomočjo regulatorjev PID. V drugem delu naloge smo izvedli analizo propelerjev brezpilotnega letalnika z uporabo metode BEM (Blade Element Momentum Theory), nato smo s pomočjo Adkinsonove metode ustvarili dizajn 5-palčnega propelerja, ki smo ga nato fizično izdelali in eksperimentalno preizkusili. Rezultati so pokazali, da je metoda BEM predvidela večji potisk, kot smo ga dosegli v fizični izvedbi. V zadnjem delu naloge smo sestavili brezpilotni letalnik, s pomočjo mikroprocesorja Arduino sprogramirali regulacijo sistema, uspešno izvedli testni let in pokazali, da uporabljeni matematični model uspešno opiše obnašanje brezpilotnega letalnika.
Ključne besede: dron, letalnik, regulacija, propeler, matematični model
Objavljeno v DKUM: 15.03.2022; Ogledov: 1172; Prenosov: 129
Celotno besedilo (14,00 MB) |
4. Uporaba BEM metode za izračun izkoristka vetrne turbineMiha Smrekar, 2019, diplomsko delo Opis: Teorija gibalne količine elementov lopatice (angl. Blade Element Momentum Theory – BEM) je analitična metoda, ki se uporablja za izračun karakterističnih sil, ki delujejo na vetrno turbino ali propeler. V diplomski nalogi smo zbrali teorijo analitičnega izračuna z metodo BEM, izdelali program za analizo vetrne turbine ter ovrednotili analitične rezultate. Za izračun smo uporabili model trolopatične vetrne turbine s polmerom 0,45 m in aerodinamičnim profilom NREL S826. Ugotovili smo, da je potrebno za kvaliteten izračun z BEM metodo uporabiti popravke BEM metode in izvedli smo preračun z uporabo popravkov za visoke vrednosti indukcijskega faktorja, popravkov rotacijske augmentacije ter popravkov izgub na vrhu in ob vznožju lopatice. Z optimizacijsko metodo algoritma diferencialne evolucije smo prikazali postopek optimizacije vetrne turbine v obratovalni točki razmerja hitrosti vrha lopatice λ=5,89. Najvišji izračunani izkoristek optimizirane geometrije je dosegel 12 % višji izkoristek od izračunanega izkoristka osnovne geometrije, slabost optimizirane geometrije pa je bila večja sila upora na vetrnico v primerjavi z osnovno geometrijo.
Ključne besede: vetrna energija, vetrne elektrarne, BEM
Objavljeno v DKUM: 21.10.2019; Ogledov: 1872; Prenosov: 226
Celotno besedilo (5,15 MB) |
