SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Investicijski spori med podjetji in državami
Miha Satler, 2016, diplomsko delo

Opis: V svoji diplomski nalogi se ukvarjam z reševanjem mednarodnih investicijskih sporov med podjetji in državami. Na začetku opisujem pojem mednarodnih investicij in kako globalizacija prispeva k njihovemu povečevanju. Predstavljam različne možnosti za reševanje investicijskih sporov, kot so sodišče države gostiteljice, mediacija, arbitraža, zgodnja ocena spora in Mednarodni center za reševanje investicijskih sporov (ICSID). V nadaljevanju na kratko opisujem mednarodne sporazume, predvsem trgovinske in podrobneje predstavim Čezatlantski trgovinski in naložbeni sporazum (TTIP), ki med drugim obsega tudi področje zaščite tujih investicij. Poudarek celotne diplomske naloge je na predstavitvi predlogov reševanja mednarodnih investicijskih sporov v tem sporazumu. Najprej se posvečam prvotnemu predlogu Evropske komisije, in sicer poravnavi sporov med vlagateljem in državo (ISDS). Predstavljam bistvene točke predloga in njegove kritike. Med drugim opisujem forum shopping, neenakopravno obravnavo domačih in tujih investitorjev, podrobneje predstavljam vidike preglednosti predlaganega sistema, sestavo arbitražnega tribunala in način izbire arbitrov ter stroške. Za lažje razumevanje predstavljam nekaj najpomembnejših arbitražnih primerov, posebej tistih v katerih sodelujejo ZDA. Na koncu tega dela predstavljam še podatke nekaterih rešenih primerov in ugotavljam, da so države v arbitražnih postopkih uspešnejše od investitorjev. V zadnjem delu obravnavam najnovejši predlog Evropske komisije, ki nadomešča ISDS. To je ustanovitev investicijskega sodišča (ICS). Ta prinaša številne spremembe, ki jih pregledno opisujem. Gre za vpeljavo standardov zaščite investicij, pravice držav do reguliranja, ustanovitev pritožbenega tribunala, omejevanje forum shoppinga, stroškovne in postopkovne izboljšave ter vključitev posebnih določb, ki se nanašajo na male in srednje gospodarske subjekte.
Ključne besede: Mednarodni investicijski spori, tuji investitorji, Transatlantsko trgovinsko in naložbeno partnerstvo, poravnava sporov med vlagateljem in državo, investicijsko sodišče.
Objavljeno: 19.09.2016; Ogledov: 515; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (750,22 KB)

2.
Neposredna tožba zoper državo članico zaradi kršitve obveznosti postavitve vprašanja v predhodno odločanje nacionalnih sodišč zadnje stopnje
Miha Satler, 2018, magistrsko delo

Opis: V svoji magistrski nalogi se ukvarjam s postopkom predhodnega odločanja po 267. členu PDEU in neposredno tožbo Evropske komisije proti državi članici zaradi neizpolnitve obveznosti njenega sodišča iz 267. člena PDEU na podlagi 258. člena PDEU. Na začetku obravnavam temeljne značilnosti predhodnega odločanja in izpostavim izjeme od obveznosti predložitve vprašanja v predhodno odločanje. Poseben poudarek dajem posledicam nespoštovanja obveznosti predložitve ali napačne odločitve nacionalnega sodišča. Najprej opisujem prvo, bolj pogosto uporabljeno sankcijo, in sicer možnost odškodninske tožbe stranke proti državi članici, katere sodišče ni izpolnilo svoje predložitvene obveznosti. Nato se lotim podrobne analize možnosti Evropske komisije, da proti državi članici sodišča zaradi omenjene kršitve vloži tožbo na podlagi 258. člena PDEU. V zadnjem delu obravnavam neposredno tožbo Evropske komisije v luči zadeve Komisija proti Franciji (C-416/17), v kateri je po več kot šestdeset letih prišlo do spremembe načina delovanja Evropske komisije, ki je ravno v tej zadevi prvič vložila tožbo proti državi članici zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi 258. člena PDEU, zaradi kršitve 267. člena PDEU, ki določa obveznost postavitve vprašanja v predhodno odločanje. Sama sodba Sodišča EU na prvi pogled izgleda precej tehnična, vendar pa v sebi skriva revolucionaren razvoj sodstva EU. S svojo odločitvijo je Sodišče EU poslalo močno sporočilo nacionalnim sodiščem zadnje stopnje (denimo vrhovnim sodiščem). S tem dopolnjuje svojo odločitev v zadevi Ferreira da Silva (C-160/14), ko je prvič razglasilo kršitev CILFIT doktrine acte claire. Tako lahko rečemo, da je CILFIT »nabrusil zobe, Sodišče pa je pripravljeno z njimi gristi.« V prihodnje bo zelo zanimivo opazovati nadaljnji razvoj odnosov in gradnjo zaupanja med najvišjimi sodišči držav članic in Sodiščem EU po tej prelomni odločitvi Evropske komisije. Končno odločitev za vložitev takšne tožbe bo še zmeraj na plečih Evropske komisije in posledično odvisna od njene (politične) volje. Zanimivo bo spremljati, glede katerih kršitev nacionalnih sodišč in še posebej proti katerim državam članicam, se bo Evropska komisija odločala za vlaganje tožb.
Ključne besede: Predhodno odločanje, dolžnost postaviti vprašanje v predhodno odločanje, doktrina acte clair, kršitev EKČP, tožba Evropske komisije proti državi članici
Objavljeno: 21.12.2018; Ogledov: 351; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)

Iskanje izvedeno v 0.03 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici