1. Teaching strategies for promoting motor creativity and motor skill proficiency in early childhoodMiha Marinšek, Nina Lukman, 2022, izvirni znanstveni članek Opis: Existing research provides ambiguous evidence for associations between motor competency and motor creativity. Therefore, this study examined the association between motor skill proficiency and motor creativity. The Test of Gross Motor Development (second edition) and Bertsch's motor creativity test were used to assess motor skill proficiency and motor creativity among 39 children aged five to six. Results revealed that motor proficiency and motor creativity are not interrelated traits. Therefore, it is necessary to use different teaching strategies to promote these traits. Teaching with direct instructions and reproduction of demonstrated movement is probably the most appropriate to acquaint children with motor skills. Learning through play with less explicit teaching instructions and emphasis on motivating children to find novel and original solutions to the motor tasks is probably more suitable for facilitating motor creativity. Ključne besede: physical education, didactics, motor behaviour Objavljeno v DKUM: 30.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 3 Celotno besedilo (1,12 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Interdisciplinary Research in Teaching and Learning : New Perspectives and Approaches2024, znanstvena monografija Opis: The monograph titled "Interdisciplinary Research in Teaching and Learning: New Perspectives and Approaches," brings together 35 original scientific articles that explore the multifaceted dimensions of education. The contributions span a wide range of topics including innovative teaching methodologies, the integration of technology in learning, competency development, and educational psychology. Each article provides a unique perspective on how interdisciplinary approaches can enhance educational practices and outcomes. The collection aims to bridge theoretical insights with practical applications, offering valuable information for educators, policymakers, and researchers. By addressing contemporary challenges and proposing solutions, this monograph serves as a comprehensive resource for those seeking to understand and improve the complex landscape of modern education. The diverse viewpoints and rigorous research presented herein underscore the importance of collaborative efforts in advancing teaching and learning across various educational contexts. Ključne besede: curriculum development, teaching strategies, educational technology, competency development, cognitive development Objavljeno v DKUM: 18.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 53 Celotno besedilo (16,51 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Teaching for an Inclusive, Technologically Competent and Sustainable Society : Book of Abstracts2024, druge monografije in druga zaključena dela Opis: This conference proceeding, titled "Rethinking Childhood III – Teaching for an Inclusive, Technologically Competent, and Towards Sustainability Oriented Society," encapsulates 39 research contributions that collectively aim to advance educational practices. The studies presented address a variety of themes including inclusive education, the integration of technology in teaching, and promoting sustainability through educational initiatives. The research spans diverse methodologies and educational levels, from preschool to higher education, highlighting innovative approaches to curriculum development, digital literacy, and competency-based learning. Key findings demonstrate the importance of fostering an inclusive environment, utilizing digital tools effectively, and encouraging sustainable practices within educational settings. This compilation of contributions provides valuable insights for educators, policymakers, and researchers dedicated to evolving educational frameworks to meet the demands of a modern, interconnected, and sustainable society. Ključne besede: digitalna pismenost, pedagoške inovacije, okoljsko izobraževanje, enakost v izobraževanju, izobraževalna politika, učne tehnologije, profesionalni razvoj strokovnih delavcev, oblikovanje kurikula, vključenost otrok in mladine Objavljeno v DKUM: 18.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 46 Celotno besedilo (5,94 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Differences in subject-specific competences between Slovenian and Italian physical education teachersMarjeta Kovač, Bojan Leskošek, Gregor Jurak, Miha Marinšek, Miloš Tul, 2021, izvirni znanstveni članek Opis: This cross-sectional study was designed to analyse the differences between the subject-specific competences of Slovenian and Italian physical education (PE) teachers. The participants, 669 Slovenian and 484 Italian PE teachers, evaluated their professional competences with a self-administered questionnaire on a four-level Likert scale. A t-test for independent samples indicates differences in the self-evaluations of the majority of subject-specific competences between both groups. However, in almost all items, Slovenian PE teachers evaluate their competences higher. A multivariate analysis of variance, used to identify the role of some socio-demographic factors (state, gender, years of service), shows that the state has the highest impact on the differences between self-efficiency of both groups (p<0.001, Eta2=0.531). The greatest differences (Cohen's d > 0.8) are observed on those competences that relate to some of the narrower aspects of PE didactics. The reasons for the perceived differences can be found in some historical and social events, length of education, the different orientation of PE teacher education programmes, and the different responses of both countries to educational policies. The present study outcomes may aid in updating initial PE teacher training and designing a creative system of continuous professional development. Ključne besede: physical education, educators, self-efficiency, cross-cultural study Objavljeno v DKUM: 04.09.2024; Ogledov: 41; Prenosov: 4 Celotno besedilo (173,36 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Digitalna tehnologija in gibalni razvoj otroka v predšolskem obdobjuJanja Ramšak, 2024, diplomsko delo Opis: Gibalni razvoj je ključen za celostni razvoj otrok in razvijanje njihovih gibalnih spretnosti. Le-te niso pomembne le za fizično zdravje, temveč tudi za druge aspekte otrokovega razvoja. Vendar živimo v svetu, kjer digitalni tehnologiji skorajda ne moremo ubežati. Digitalna tehnologija prinaša tako prednosti kot slabosti, ki pa vplivajo na otrokov razvoj. Namen našega diplomskega dela z naslovom Digitalna tehnologija in gibalni razvoj otrok v predšolskem obdobju, je bil raziskati, ali obstaja povezava med uporabo digitalne tehnologije in gibalnim razvojem otrok. V teoretičnem delu so opisani gibalni razvoj in digitalna tehnologija ter njeni potenicalni vplivi na gibalni razvoj. V empiričnem delu smo z merskim postopkom TGMD-3 ocenili gibalne spretnosti 30-ih otrok, starih 4-6 let. Postopek je razdeljen na dva sklopa nalog, in sicer lokomotorne spretnosti in spretnosti z žogo. Otroke smo ocenili dvakrat, seštevek ocen pa nam je povedal rezultat vsake od dveh skupin gibalnih nalog. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo s pomočjo merskega postopka TGMD-3 za neodvisne vzorce ugotovili, da večja izpostavljenost digitalni tehnologiji pri predšolskih otrocih negativno vpliva na ocenjene gibalne spretnosti. Ključne besede: predšolski otrok, gibalni razvoj, digitalna tehnologija, merski postopek TGMD-3 Objavljeno v DKUM: 03.09.2024; Ogledov: 636; Prenosov: 18 Celotno besedilo (1,35 MB) |
6. Analiza samoučinkovitosti izrednih študentov predšolske vzgoje za delo na gibalnem področju : diplomsko deloMaja Rosenstein, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu želimo raziskati samoučinkovitost izrednih študentov predšolske vzgoje na gibalnem področju, in sicer samoučinkovitost glede na letnik študija, delovno dobo in starost študenta. Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov; teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu smo se dotaknili samoučinkovitosti in gibalnega področja v vrtcu. S pomočjo kvantitativne tehnike smo zbrali podatke. Uporabili smo ocenjevalno lestvico za ocenjevanje samoučinkovitosti učiteljev (Bandura, 2006) in jo priredili za vzgojitelje na gibalnem področju. V raziskavi je sodelovalo 90 študentov predšolske vzgoje,ki so vpisani v izredni program. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo ugotovili, da je stopnja samoučinkovitosti študentov tretjega letnika višja, kot stopnja samoučinkovitosti študentov prvega letnika.
Za študente, ki imajo za sabo več delovne dobe, smo predvideli, da so bolj samoučinkoviti. Ugotovili pa smo, da to velja samo za vidik vključevanja zunanje družbe na gibalnem področju. Za vse ostale vidike samoučinkovitosti, ki smo jih analizirali pa se je izkazalo, da so študentje z daljša delovno dobo in študentje s krajšo delovno dobo podobno samoučinkoviti in ni opaziti večjih razlik.
Predvideli smo tudi, da imajo starejši študentje višjo stopnjo samoučinkovitosti, kot mlajši študentje. Pri nobenem izmed šestik vidikov samoučinkovitosti nismo ugotovili statistično pomembnih razlik. Ključne besede: samoučinkovitost, gibalno področje, izredni študentje Objavljeno v DKUM: 31.07.2024; Ogledov: 107; Prenosov: 10 Celotno besedilo (982,53 KB) |
7. Primerjava različnih didaktičnih pristopov na usvajanje lokomotornih spretnosti mlajših otrok : diplomsko deloIza Smeh, 2024, diplomsko delo Opis: V teoretičnem delu smo najprej predstavili razvoj otroka in nato dejavnike, ki nanj vplivajo. To so dednost, okolje in lastna aktivnost. Predstavili smo gibanje, gibalni razvoj in otrokov gibalni razvoj. Opisali smo temeljne gibalne spretnosti, kamor spadajo pedipulacije oziroma lokomocije, manipulacije in sestavljena gibanja. Vse tri smo podrobneje opisali. Na koncu smo opisali, kaj so didaktični pristopi in dva predstavili, in sicer neposredno usmerjanje otroka in usmerjanje preko igre, ki sta bila ključna v raziskavi diplomske naloge. Otroci so se preko teh dveh didaktičnih pristopov učili lokomotornih spretnosti (tek, prisunski poskoki naprej, poskoki po eni nogi, hopsanje, skok v daljino z mesta in prisunski poskoki v stran). Vse tri skupine otrok (eksperimentalna skupina 1, eksperimentalna skupina 2 in kontrolna skupina) smo posneli, ko so te naloge izvajali, in gibanja otrok ocenili s pomočjo merskega postopka TGMD-3. Snemanje smo ponovili trikrat, saj smo posneli začetno, vmesno in končno stanje. Rezultate smo nato analizirali in jih interpretirali. Glavni cilj diplomske naloge je bil ugotoviti, s katerim didaktičnim pristopom (neposredno usmerjanje ali usmerjanje preko igre) se otroci bolje naučijo ciljnega gibanja in kateri didaktični pristop jih je bolj motiviral. Skozi celotno raziskavo smo prišli do ugotovitve, da se otroci ciljnega gibanja bolje naučijo skozi igro, saj jih le-ta bolj motivira in je zanje bolj zanimiva. Ključne besede: predšolski otroci, gibanje, temeljne gibalne spretnosti, lokomotorne spretnosti, didaktični pristopi, neposredno usmerjanje otrok, usmerjanje preko igre, TGMD-3 Objavljeno v DKUM: 21.05.2024; Ogledov: 248; Prenosov: 55 Celotno besedilo (2,21 MB) |
8. Analiza igre in učenja na prostem z elementi tvegane igre : diplomsko deloEva Ocepek, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu bomo predstavili pomen preživljanja časa na prostem, prav tako pa se bomo oprli tudi na tvegano igro, ki otrokom omogoča pridobivanje ključnih spretnosti in izkušenj. V teoretičnem delu bomo na podlagi različnih avtorjev raziskali igro in učenje na prostem v naravnem okolju in na igrišču, vlogo vzgojitelja, igre ob različnih letnih časih in vremenu, kakšne ovire se na prostem pojavljajo ter kako igra vpliva na gibalni razvoj. Osredotočili pa bi se tudi na tvegano igro, njen pomen, kategorije, vlogo vzgojitelja ter varnost in vzroke za morebitne poškodbe. V empiričnem delu pa bomo predstavili podatke, ki smo jih pridobili z anketnim vprašalnikom ter primerjali dobljene informacije z že opravljeno raziskavo Kosa in Jermana (2013). Poleg primerjave podatkov pa bomo z anketnim vprašalnikom preverili tudi mnenja slovenskih vzgojiteljev o tvegani igri. Pri anketnem vprašalniku je sodelovalo 139 vzgojiteljev/ic in pomočnikov/ic vzgojiteljev/ic z območja celotne Slovenije. Na podlagi anketnega vprašalnika lahko ugotovimo, da anketiranci prepoznajo vrednost preživljanja časa v naravnem okolju, kar kaže na ozaveščenost o pomembnosti naravnih izkušenj za otroke. Prav tako pa se opazi razumevanje pomena in koristi tvegane igre za razvoj otrok in hkrati potrebo po ustvarjanju varnega okolja za tovrstno igro. Ključne besede: predšolski otrok, otroško igrišče, naravno okolje, tvegana igra, vloga vzgojitelja Objavljeno v DKUM: 26.03.2024; Ogledov: 350; Prenosov: 70 Celotno besedilo (1,15 MB) |
9. Temeljni gibalni vzorci predšolskih otrok v drugem starostnem obdobju : diplomsko deloKlara Časar, 2023, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo predstavili razvoj temeljnih gibalnih vzorcev predšolskih otrok v drugem starostnem obdobju. V teoretičnem delu smo raziskali temeljne gibalne vzorce ter njihov pomen za otroka, naravne oblike gibanj, grobo in fino motoriko otroka ter gibalni razvoj predšolskih otrok drugega starostnega obdobja. Prav tako smo primerjali temeljne gibalne vzorce med otroki in predstavili, kakšen vpliv ima gibalno/športna dejavnost na zdravje otroka ter kako okolje vpliva na otrokovo gibalno/športno dejavnost. V empiričnem delu smo ugotavljali razlike v temeljnih gibalnih vzorcih med različno starimi otroki, med spoloma ter med različno hranjenimi otroki. Raziskava je temeljila na vzorcu 154 otrok iz različnih vrtcev, starih od 3 do 6 let, ki so se razlikovali glede na starost, spol ter hranjenost. Ugotovili smo, da se med različno starimi otroki pojavljajo statistično značilne razlike v gibalnih nalogah, med tem ko med dečki in deklicami pri izvedbi večine gibalnih nalog ni bilo statistično značilnih razlik. Prav tako ni bilo statistično značilnih razlik pri gibalnih nalogah med različno hranjenimi otroki. Ugotovili smo, da je otroku treba v zgodnjem otroštvu zagotoviti čim več učenja, ki pozitivno vpliva na njegov nadaljnji razvoj, mu nuditi spodbude in mu zastavljali ustrezne izzive ter naloge ter tako pozitivno vplivati na njegov gibalni razvoj. Otroka moramo prav tako navajati na zdravo prehrano, saj je tudi ta ključnega pomena za njegov razvoj. Ključne besede: temeljni gibalni vzorci, predšolski otroci, gibalni razvoj, gibalno/športna dejavnost, naravne oblike gibanja Objavljeno v DKUM: 02.02.2024; Ogledov: 497; Prenosov: 66 Celotno besedilo (436,36 KB) |
10. Temeljne gibalne spretnosti z žogo predšolskih otrok v drugem starostnem obdobju : diplomsko deloNadja Štopfer, 2023, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo izbrali 7 spretnosti z žogo in ugotavljali, pri katerem letu jih otrok obvlada. Z vidika grobe motorike spretnosti z žogo zajemajo metanje, udarjanje in lovljenje, ki smo jih preverili z naslednjimi nalogami: soročni udarec s kijem, udarjanje žoge na mestu, lovljenje žoge, brca žoge, met žoge nad glavo in met žoge spodaj. V študiji je po podpisanem soglasju staršev sodelovalo 154 predšolskih otrok, starih med 3 in 6 let (28 otrok starih 3 leta; 17 starih 3,5; 17 starih 4 leta; 19 starih 4,5; 25 starih 5 in 35 starih 6 let). Za preverjanje spretnosti z žogo je bil uporabljen standardiziran merki protokol iz TGMD-3. Otroke se je pri izvajanju nalog snemalo. Podatki kažejo, da večina otrok v prvih treh letih še ni dosegla popolnega obvladovanja izbranih spretnosti z žogo. Vendar pa se v naslednjem triletju postopoma izboljšujejo in pridobivajo različne spretnosti z žogo, pri čemer večina doseže obvladovanje teh izbranih spretnosti. Ključne besede: spretnosti z žogo, predšolski otrok, groba motorika Objavljeno v DKUM: 23.01.2024; Ogledov: 373; Prenosov: 75 Celotno besedilo (1,40 MB) |