| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 84
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
1.
Uporaba ukrepov varnostnikov in število napadov na varnostno osebje med pandemijo COVID-19
Luka Plaznik, 2021, diplomsko delo

Opis: Leta 2019 so bili na Kitajskem, natančneje v Vuhanu, opaženi prvi znaki nalezljive bolezni COVID-19. Slovenija je bila s prvo okužbo soočena marca 2020, od takrat naprej pa so se okužbe stopnjevale. Tako kot so okužbe naraščale, so se zaostrovali tudi ukrepi za preprečevanje okužb in zajezitev bolezni, hkrati pa tudi stres, strah in ostali negativni občutki, ki so jih ljudje čutili ob pandemiji nalezljive bolezni. Življenje se je spremenilo na vseh področjih in občutno se je spremenilo tudi delo varnostnikov. Zaradi številnih sprememb v zakonodaji in množičnega sprejemanja odlokov ter posledičnih sprememb veljavnih ukrepov so se morali hitro prilagajati in prevzemati številne naloge, ki jih v prejšnjih letih niso opravljali. Naloge, ki so bile prvič opravljane v letu 2020, so preverjanje obveznega nošenja mask, omejevanje števila ljudi v trgovinah in razkuževanje predmetov ter na splošno skrb za upoštevanje ukrepov za zajezitev nalezljive bolezni. V splošni javnosti so se pogosto pojavljala nestrinjanja s sprejetimi ukrepi, kar se je odražalo na povečanem številu napadov in prenašanju negativnih čustev na varnostno osebje. V zaključnem delu je opredeljena zakonodaja, povezana z zasebnim varovanjem, in zakonodaja, povezana z ukrepi za zajezitev nalezljive bolezni. Opredeljena je tudi problematika sprememb duševnega zdravja zaradi pandemije COVID-19. Opisana so dodatna oziroma nova dela varnostnega osebja ter z njimi povezani odloki. V empiričnem delu je bila opravljena raziskava o uporabi ukrepov varnostnikov in številu napadov na varnostnike. S pomočjo anketnega vprašalnika in evidence o uporabljenih ukrepih varnostnikov je bilo ugotovljeno, da se je v letu 2020 uporabilo več neevidentiranih ukrepov, a manj evidentiranih ukrepov ter da so bili napadi na varnostno osebje pogostejši kot v prejšnjih letih.
Ključne besede: varnostne službe, varnostniki, ukrepi, pandemija, covid-19, diplomske naloge
Objavljeno: 10.11.2021; Ogledov: 71; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

2.
Zloraba zdravniškega reda ter zdravnikovega obvestila o možnosti nadzora ali kontrole bolniškega staleža s strani detektiva
Tom Šraj, 2021, diplomsko delo

Opis: Izkoriščanje bolniške odsotnosti je za delodajalca resna organizacijska in finančna težava. Detektivi z odkrivanjem in zbiranjem informacij velikokrat poenostavijo postopek, s katerim delodajalec prekine delovno razmerje delavcu, ki izkorišča bolniški stalež in prihranijo nepotrebne stroške, ki bi morda nastali v prihodnosti zaradi nadaljnjega izkoriščanja bolniškega staleža. Znebijo se člena, ki ne stremi k skupnemu napredku in povzroča stagnacijo na svojem delovnem mestu. Namen diplomske naloge je ugotavljanje in razumevanje glavnega vzroka za upravičene in neupravičene bolniške izostanke z dela. Intervjuji z detektivi predstavijo njihov pogled na to problematiko, saj največkrat oni odkrivajo neupravičene odsotnosti z dela. Interpretacija intervjujev z zdravniki predstavlja vpogled v vzroke bolniške odsotnosti ter njihove izkušnje z ugotavljanjem ter predpisovanjem bolniškega reda. Ugotovljeno je bilo, da vzrok za kršitve najdemo največkrat znotraj samega podjetja. Predpostavko, da je bolniški red spisan preohlapno in ne vsebuje smiselnih omejitev in prepovedi, potrjujejo trije od štirih detektivov, ki so sodelovali pri raziskovanju problema. Zdravniki preohlapno napisan bolniški red upravičujejo s tem, da svojih pacientov ne želijo preveč omejevati in da je bolniški red predpisan z namenom čim hitrejšega okrevanja. Rešitev kršenja bolniškega reda bi bila lahko v preoblikovanju pravil, ki trenutno dopuščajo kršitve. Strožji pravilnik ali obvezne smernice, ki določajo dovoljenja, priporočila, omejitve in prepovedi glede na poškodbo ali bolezen posameznika, seveda z določenimi izjemami, bi pripomogle k ustrezni standardizaciji bolniškega reda.
Ključne besede: detektivska dejavnost, detektivi, bolniške odsotnosti, bolniški red, nadzori, kršitve, diplomske naloge
Objavljeno: 02.11.2021; Ogledov: 100; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (1007,26 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Viri obveščanja pri napovedi kibernetskega napada
Dalibor Vukovič, 2021, magistrsko delo

Opis: Z digitalizacijo družbenega življenja naraščata obseg in dovršenost kibernetskih napadov. V razvoju varnostnih strategij sodelujejo številni deležniki, ki izdelujejo varnostno tehnično opremo in spodbujajo varnostne prakse med upravljalci podatkov. Manjši obseg prizadevanj se pojavlja na področju ozaveščanja končnih uporabnikov oz. zadevnih posameznikov, katerih podatki so v kibernetskih napadih kompromitirani. Med slovenskimi spletnimi uporabniki smo izvedli anketno raziskavo, s katero predstavljamo informiranost in obveščenost glede virov obveščanja o kibernetskih napadih.
Ključne besede: informacijska varnost, kibernetski napadi, nepooblaščeni dostop, zloraba podatkov, viri obveščanja, magistrska dela
Objavljeno: 28.10.2021; Ogledov: 77; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

4.
Poklic detektiva v Republiki Sloveniji - zaznavanje študentov Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru in mnenje slovenskih detektivov na tehtnici
Miha Dvojmoč, Andrej Sotlar, Bernarda Škrabar, Boštjan Ban, Vanja Erčulj, 2021, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Namen raziskave je bil proučiti zanimanje študentov Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru za detektivsko delo, poznavanje vhodnih pogojev za opravljanje poklica in tipičnih delovnih nalog detektiva ter mnenje študentov primerjati z dejanskimi izkušnjami slovenskih detektivov. Posledično bi na takšen način ugotovili, kako bi lahko med študentsko oziroma mlajšo populacijo ljudi v Sloveniji dosegli boljše razumevanje detektivske dejavnosti. Metode: Opravljen je bil pregled relevantnih znanstvenih in strokovnih del. Z metodo anketiranja smo s pomočjo dveh raziskovalnih vprašalnikov ugotavljali razlike in podobnosti mnenj študentov Fakultete za varnostne vede in slovenskih detektivov o opravljanju dela detektiva. Ugotovitve: Iz ocene študentov lahko sklepamo, da študenti Fakultete za varnostne vede ne vedo, kako je z detektivskim delom v praksi. Poklic detektiva jim je sicer zanimiv. Seznanjeni so z nekaterimi pogoji za opravljanje poklica. Kot tipične delovne naloge detektiva vidijo študenti v večji meri kot detektivi preverjanje nezvestobe, zlorabe drog in iskanje pogrešanih oseb, detektivi pa kot o tipičnih delovnih nalogah v večji meri poročajo o pisanju poročil in vročanju pisemskih pošiljk v imenu naročnikov. V prihodnosti bi bilo treba več pozornosti nameniti detektivskemu delu v praksi in temu, kako poklic približati javnosti, ter na takšen način razbiti še vedno prisotne mite o detektivskem delu. Izvirnost/pomembnost prispevka: Gre za prvo tako obsežno študijo o mnenju študentov Fakultete za varnostne vede glede detektivske dejavnosti v Sloveniji.
Ključne besede: detektiv, detektivska dejavnost, razvoj dejavnosti, študenti, Fakulteta za varnostne vede, raziskave
Objavljeno: 06.09.2021; Ogledov: 187; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (367,52 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Uporaba sodobne tehnologije pri zagotavljanju in izboljšanju varnosti koprskega pristanišča
Peter Maglica, 2021, diplomsko delo

Opis: Zagotavljanje varnosti edinega slovenskega tovornega pristanišča Luka Koper d.d., ki mu je zaradi geostrateške lege omogočeno uspešno povezovanje mednarodnega pomorskega prometa z mednarodnim železniškim in tovornim prometom in je zaradi tega eden najpomembnejših gospodarskih subjektov v regiji in državi, je zelo zahtevna in kompleksna naloga. S pomembnostjo tako velikih gospodarskih subjektov se pokaže tudi druga plat medalje, in sicer grožnje in tveganja, s pojavom katerih bi bila lahko ogrožena nemoteno delovanje in nadaljnji razvoj gospodarskega subjekta, kot tudi problemi pri uspešnem zagotavljanju varnosti, saj je v ta proces vključenih več različnih subjektov z različnimi zakonskimi pooblastili. Za izvajanje glavne storitvene dejavnosti pristanišča kot povezave med morjem in kopnim, torej pretovora blaga med ladijskimi in kopenskimi transportnimi sredstvi, so potrebni posebni varnostni pristopi, saj mora biti poleg kopenskega dela zagotovljena tudi varnost morskega dela, imenovanega pristaniški akvatorij. Zaradi tega dejstva pristanišče ni podvrženo samo klasičnim in sodobnim, temveč tudi pomorskim grožnjam in tveganjem, za katera je v prvi vrsti pristojna varnostna služba Luke Koper d.d., ki ji s skromnim naborom zakonitih ukrepov za zdaj še uspeva obvladovanje in zoperstavljanje le-tem. Pri zagotavljanju varnosti ji je v veliko pomoč sodobna tehnologija, ki pa je po drugi plati zaradi izredno hitrega razvoja izpostavljena novim, sodobnim tveganjem in s tem novim izzivom, s katerimi je ali bo morala biti soočena. Ravno zaradi sodobnih groženj bo potrebno veliko dela v smeri posodabljanja zakonskih predpisov za ureditev, opredelitev in podajanje smernic za zagotavljanje varnosti pristanišča, saj v trenutni zakonodaji ni ustreznih pravnih podlag za sektor zasebnega varovanja pri uporabi sodobnih tehnologij za zagotavljanje varnosti pristanišča. Z anonimno anketo, ki je bila izvedena med pripadniki subjektov, udeleženih pri zagotavljanju varnosti koprskega pristanišča, je bilo ugotovljeno, da se relativno izkušen kader zaveda sodobnih groženj in tveganj ter da mu je pri delu v veliko pomoč sodobna tehnologija v tem smislu, da brez njene uporabe varnost ne bi mogla biti ustrezno zagotovljena; potrjene so bile ugotovitve teoretičnega dela, s čimer je bila potrjena hipoteza 1, da bi uvedba sodobne tehnologije pomembno prispevala k izboljšanju učinkovitega varovanja koprskega pristanišča, in ovržena hipoteza 2, saj sektor zasebnega varovanja s strani države nima zagotovljenih ustreznih pravnih podlag za uporabo sodobne tehnologije pri varovanju pristanišča.
Ključne besede: diplomske naloge, Luka Koper, varnost pristanišča, sodobne tehnologije, pristaniški akvatorij, pomorski terorizem
Objavljeno: 05.05.2021; Ogledov: 210; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (3,30 MB)

6.
Možnosti delovanja detektivov na področju bagatelne kriminalitete
Benjamin Kocbek, 2021, diplomsko delo

Opis: V zaključnem delu so bile raziskane možnosti delovanja zasebnih detektivov na področju bagatelne kriminalitete. Tema naloge ima dva ključna elementa, in sicer zasebni detektivi, ki v Sloveniji delujejo kot gospodarska dejavnost v zasebnem sektorju in bagatelna kriminaliteta, s katero označujemo lažja kazniva dejanja. Med samo izdelavo naloge so bile z viri in raziskovalnim delom raziskane možnosti povezave med tema dvema elementoma. V Sloveniji bagatelno kriminaliteto odkriva, preprečuje in preiskuje policija. Ta zbere dokazno gradivo in vse, kar bi lahko pomagalo državnim tožilcem pri pregonu tovrstnih kaznivih dejanj. Policija pa mora za večjo učinkovitost pri odkrivanju kriminalitete sodelovati z zasebno varnostnimi službami in zasebnimi detektivi, ki v sklopu svojega dela večkrat zasledijo kaznivo dejanje, o katerem morajo poročati policiji.
Ključne besede: diplomske naloge, bagatelna kriminaliteta, zasebni detektivi, detektivska dejavnost, kazenski pregon
Objavljeno: 04.05.2021; Ogledov: 166; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (735,92 KB)

7.
Regulacija zasebnih subjektov za delo na kriznih žariščih
Mitja Prešljić, 2021, magistrsko delo

Opis: V današnjem času je potreba po varnosti na samem vrhu prioritet vsakega posameznika. Varnost pa se lahko dojema tudi povsem drugače. In sicer kot tržno dejavnost. To pa predstavljajo zasebni subjekti, ki zagotavljajo varnost s svojimi zaposlenimi in opremo, ki jo pri svojem delu uporabljajo. V magistrskem delu je prikazano, na kakšen način zagotavljajo varnost zasebni subjekti na kriznih žariščih. Z vidika kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin je treba poseben poudarek nameniti zakonski ureditvi nad omenjenimi subjekti. Zakonodaja v Sloveniji natančno definira delovanje zasebnih subjektov, bodisi kadar govorimo o zasebnih varnostnih podjetjih ali detektivih. V magistrskem delu smo spoznali, da največji del panoge varovanja na kriznih žariščih predstavljajo zasebna vojaška podjetja. S tem namenom smo se podrobno osredotočili prav na njihovo delovanje. Slovenska zakonodaja sicer ustanovitev teh podjetij ne dopušča. V tujini je delovanje zasebnih vojaških podjetij veliko pogostejše. V svetu so najbolj znana podjetja iz ZDA, v zadnjem času pa je vse bolj opaziti tudi ruske pogodbenike. V Rusiji zasebnih vojaških podjetij ne odobravajo, vendar tako imenovani »pogodbeniki« izvajajo popolnoma enake naloge kot zasebna vojaška podjetja. Zasebna vojaška podjetja s seboj prinašajo veliko prednost – so veliko učinkovitejša. Vendar pa pogosto svoje cilje dosegajo na nezakonit način. Na tem mestu velja opozoriti na pomen nadzora nad omenjenimi subjekti, ki je velikokrat zelo površen, saj je glavni naročnik omenjenih storitev prav vlada. Na koncu magistrskega dela je prikazana medijska analiza nad poročanjem medijev o delu zasebnih vojaških podjetij. Teh poročanj je bistveno premalo. Mediji so tisti akter, ki s svojim poročanjem »pritiska« na te subjekte ter obvešča javnost. S tega vidika je pomembno, da se poročanje medijev na to tematiko poveča.  
Ključne besede: magistrska dela, zasebna vojaška podjetja, plačanci, zakonski vidik, medijska analiza
Objavljeno: 19.04.2021; Ogledov: 203; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (836,55 KB)

8.
Vloga detektivov v (pred)kazenskem postopku v Republiki Sloveniji in Združenem kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske
Indira Hafizović, 2021, diplomsko delo

Opis: Vedno bolj se zmanjšuje zaupanje državljanov v avtoriteto in vladne preiskovalne organe tako doma kot v tujini, hkrati pa se povečuje potreba po varnosti. Posledično se vse pogosteje posega po detektivih, za katere so prepričani, da so bolj kritični in nepristranski. Detektivi s svojim delom razbremenijo prenatrpanost dela policistov in sodišč ter so dobrodošla in cenjena dodatna pomoč, kljub temu da še ni zakonodaje, ki bi urejala medsebojno sodelovanje. Diplomsko delo se osredotoča na preučitvi in medsebojni primerjavi vloge detektivov v (pred)kazenskem postopku v Republiki Sloveniji in Združenem kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske. Diplomsko delo je narejeno z namenom, da se ugotovi, ali je v obeh primerjanih državah prepoved preiskovanja kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, in ali detektivi pričajo na sodišču in posredujejo zaupne podatke ter, če velja nezdružljivost poklica detektiva in odvetnika. Poleg tega ponazori ključno vlogo detektiva v (pred)kazenskem postopku, kjer je sodelovanje z odvetniki predstavljeno v smislu preučevanja in podkrepitve primera, medtem ko do sodelovanja s policijo pride le občasno, in sicer pri predaji primera. Na koncu je bil opravljen intervju z detektivko o detektivski dejavnosti in o njihovem delu ter medsebojnih odnosih med policijo in odvetniki. Ugotovili smo, da detektivi v primerjanima državama ne smejo preiskovati kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti. Na sodišču veljajo za izurjene priče ter so se na poziv primorani odzvati in predati zaupne podatke, medtem ko nezdružljivost poklica velja samo v Sloveniji, nasprotno pa te prepovedi v Združenem kraljestvu nimajo.
Ključne besede: diplomske naloge, vloga detektivov, detektivi, policija, (pred)kazenski postopek, odvetniki
Objavljeno: 14.04.2021; Ogledov: 170; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (651,78 KB)

9.
Organizacija in nadzor policije v izbranih državah
2021, strokovna monografija

Opis: Prispevki v zborniku obravnavajo organizacijo policije in ureditev nadzora nad policijo v štirih izbranih državah: Kanadi, Italiji, Franciji in Hrvaški. Zbornik je nastal v okviru ciljnega raziskovalnega projekta »Učinkovitost sistemskega nadzora nad policijo na področju spoštovanja človekovih pravic ter zakonskih in strokovnih standardov policijskega dela« (CRP V5-1942), ki smo ga novembra 2019 začeli izvajati na Fakulteti za varnostne vede. Raziskava, ki jo sofinancirata Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in Ministrstvo za notranje zadeve, je osredotočena na ureditev in izvajanje nadzora nad policijo v Sloveniji, vključuje pa tudi pregled sistemov nadzora nad policijo v izbranih državah članicah Evropske unije in neevropskih državah. Sledeč strateškim usmeritvam fakultete smo raziskovalci v delu projekta, ki vključuje pregled ureditve nadzora v tujini, k sodelovanju povabili študente in študentke dodiplomskih in podiplomskih študijskih programov. Analiza je pokazala, da je za izbrane države značilno, da so uveljavile različne modele organizacije in nadzora nad policijo, za vse pa je značilna kombinacija različnih oblik notranjega in (neodvisnega) zunanjega nadzora. Tako organizacija policije kot tudi sistem njenega nadzora se v izbranih državah razlikujeta tudi po stopnji decentralizacije ter večji ali manjši razpršenosti, ki je značilna tudi za ureditev v Sloveniji.
Ključne besede: policija, organiziranost policije, nadzor nad policijo, temeljne pravice, mednarodna primerjava
Objavljeno: 30.03.2021; Ogledov: 185; Prenosov: 18
URL Povezava na datoteko

10.
Percepcija detektivov o detektivski dejavnosti v Republiki Sloveniji
Boštjan Ban, 2020, magistrsko delo

Opis: Detektiv pri opravljanju detektivske dejavnosti vsakodnevno izvaja raznolike delovne naloge. Detektivska dejavnost je gospodarska dejavnost, katere namen je naročniku nuditi nadstandardne varnostne storitve, ki vsebujejo iskane informacije in podatke. Bistvo raziskovanja ali rdeča nit magistrske naloge je bilo ugotoviti, ali obstajajo razlike v delovnih nalogah detektiva glede na organizacijsko obliko dela detektiva in glede na aktivnost opravljanja detektivske dejavnosti posameznega detektiva. Namen je bil tudi ugotoviti, ali je z določenimi delovnimi nalogami povezana uporaba določenih detektivskih upravičenj. Raziskovalo in analiziralo se je, katera upravičenja detektiv uporablja bolj ali manj pogosto pri posameznih detektivskih nalogah. Podana so bila nekatera dodatna možna upravičenja, ki so prišla na pobudo slovenskih detektivov; le-ta so se navezala na delovne naloge z namenom ugotoviti, pri katerih delovnih nalogah bi se lahko uporabljala. Z metodo deskripcije, analizo primarnih in sekundarnih virov so bili opredeljeni normativno-pravni koncepti izvajanja detektivske dejavnosti, tako da so bili opisani detektiv kot oseba, detektivska dejavnost, delovne naloge detektiva, zakonodaja na področju detektivske dejavnosti in demografija slovenskih detektivov. Bistvo raziskovanja predstavlja primarni vir, anketni vprašalnik, ki je bil dan slovenskim detektivom v izpolnjevanje. Z zbranimi podatki so bili podrobneje analizirani delovne naloge detektiva, uporaba detektivovih upravičenj, vpogled v evidence, organizacijske oblike dela detektiva, aktivnosti opravljanja detektivske dejavnosti detektiva in uporaba potencialnih možnih dodatnih upravičenj detektiva. Podatki so bili zbrani s pisnim in spletnim vprašalnikom, na katerega je v celoti odgovorilo 49 slovenskih detektivov. V opisu vzorca in opisni statistiki je prišlo do zanimivih spoznanj glede demografskih značilnosti anketiranih slovenskih detektivov in njihove percepcije detektivske dejavnosti v Republiki Sloveniji, natančneje delovnih nalog in upravičenj. Iz ciljev je izhajalo pet hipotez, ki so bile z analizo potrjene, saj so bile ugotovljene razlike v opravljanju delovnih nalog tako glede na organizacijsko obliko kot aktivnost opravljanja dela detektiva ter povezanost med uporabo določenih upravičenj pri izvajanju nekaterih delovnih nalog.
Ključne besede: magistrska dela, detektiv, detektivska dejavnost, delovne naloge, delovna področja, upravičenja, evidence, dodatna možna upravičenja, organizacijska oblika dela in aktivnost opravljanja detektivske dejavnosti, raziskava
Objavljeno: 11.03.2021; Ogledov: 227; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (2,74 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici