1. Varovanje športnih prireditev : povezava policije, varnostnih služb in sodobnih tehničnih rešitevMitja Hrovat, 2025, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je bila obravnavana problematika varovanja športnih prireditev, pri čemer je bila izpostavljena povezava med policijo, zasebnimi varnostnimi službami in uporabo sodobnih tehničnih rešitev. Namen dela je bil preučiti pomen varovanja, zakonodajno podlago ter operativne vidike izvedbe, z osredotočenostjo na vprašanja o dopolnjevanju dela policije in varnostnih služb, vlogi tehničnih rešitev ter možnostih njihovega vključevanja v prakso. Raziskava je bila izvedena z uporabo deskriptivne metode ter analize zakonodaje, strokovne literature in primera varovanja nogometne tekme med Rijeko in Olimpijo. Ugotovljeno je bilo, da učinkovito varovanje temelji na preventivnih ukrepih, skrbnem načrtovanju, zadostnem številu usposobljenega osebja in usklajenem delovanju vseh deležnikov. Tehnične rešitve, kot so videonadzor, droni in nadzor dostopa do prizorišča, lahko pomembno prispevajo k večji učinkovitosti, kar se je v tujini že večkrat izkazalo za zelo učinkovito. V Sloveniji se tovrstne rešitve deloma že uporabljajo, vendar njihovo uporabo omejuje zakonodaja in potreba po strokovnem ravnanju. Poudariti želimo, da je optimalen model varovanja tisti, ki združuje organizacijsko pripravo, sodelovanje policije in varnostnih služb ter premišljeno vključevanje sodobnih tehnologij, saj se le tako lahko zagotovi varnost, okrepi zaupanje javnosti in ohrani šport kot pozitivno družbeno izkušnjo.
Ključne besede: varnostne službe, športne prireditve, varovanje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 24.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 33
 Celotno besedilo (1,31 MB) |
2. Primerjava varovanja treh največjih zimskih športnih prireditev v Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloAndraž Šmid, 2025, diplomsko delo Opis: Varnost na množičnih športnih prireditvah je postala pomemben raziskovalni in operativni izziv, saj vključuje sodelovanje številnih deležnikov, upoštevanje kompleksne zakonodaje in učinkovito upravljanje tveganj. Športni dogodki, zlasti na prostem in v naravnem okolju, zahtevajo natančno načrtovanje varovanja, ki združuje elemente zasebnega varovanja, policijskega nadzora ter sodelovanja z reševalnimi in gasilskimi službami. Ključni koncepti, kot so javna prireditev, varnostno-rediteljska služba, policijska pristojnost in percepcija varnosti, tvorijo teoretski okvir obravnave. V raziskovalnem delu je bila analizirana organizacija varovanja na treh največjih zimskih športnih prireditvah v Sloveniji: Planica, Pokljuka in Pokal Vitranc. Preučevana je bila povezanost med številom obiskovalcev in obsegom varnostnih ukrepov, razmerje med pristojnostmi varnostno-rediteljske službe in policije ter primerjalna učinkovitost varnostnega upravljanja. Uporabljena je bila kombinacija kvantitativne analize uradnih podatkov in kvalitativnih intervjujev z odgovornimi deležniki. Ugotovljeno je bilo, da se obseg varovanja veča sorazmerno s številom obiskovalcev, vendar nanj vplivajo tudi drugi dejavniki, kot so profil udeležencev, lokacija in spremljevalne dejavnosti. Pristojnosti varnostno-rediteljske službe in policije so se izkazale kot jasno razmejene, vendar v praksi komplementarne. Planica je bila prepoznana kot prireditev z najvišjo stopnjo sistematičnosti in profesionalnosti v varnostni pripravi. Kljub temu so bile opažene omejitve glede dostopnosti podatkov in subjektivnosti intervjujev. Predlagano je bilo nadaljnje raziskovanje različnih vrst dogodkov in vključitev percepcije obiskovalcev glede varnosti.
Ključne besede: množični dogodki, zasebno varovanje, organizacija prireditev, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 18.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 3
Celotno besedilo (1,49 MB) |
3. Rediteljska služba kot varnostni mehanizem na javnih zbiranjih : kritična presoja v luči Zakona o javnih zbiranjih (ZJZ) ter Zakona o zasebnem varovanju (ZZaSV-1)Miha Dvojmoč, 2025, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Opis: Rediteljska služba predstavlja pomemben varnostni mehanizem za vzdrževanje reda, usmerjanje udeležencev in preprečevanje incidentov na javnih zbiranjih. Po Zakonu o javnih zbiranjih (»Zakon o javnih zbiranjih (ZJZ-UPB5)«, 2011) mora organizator zagotoviti ustrezno število usposobljenih rediteljev, ki izpolnjujejo določene pogoje, medtem ko Zakon o zasebnem varovanju (»Zakon o zasebnem varovanju (ZZaSV-1)«, 2011) določa pogoje in pristojnosti varnostnikov, ki pogosto opravljajo delo na istih dogodkih. Četudi imajo reditelji zelo podobno vlogo kot varnostniki, ne sodijo v delovno razmerje po Zakonu o zasebnem varovanju. Med omenjenima službama obstajajo pomembne razlike glede samih pravic, obveznosti in pogojev za delo, kar povzroča veliko nejasnosti. Izstopajo tudi pomanjkljivosti v zakonski opredelitvi nadzora nad delom rediteljskih služb, zato bi bili smiselni bolj jasna razmejitev nalog in pristojnosti ter usklajena zakonska ureditev obeh področij. S tem bi bilo izvajanje javnih zbiranj bolj učinkovito in varno za vse udeležence.
Ključne besede: prekrškovno pravo, zakonska domneva nedolžnosti, obrnjeno dokazno breme, privilegij pred samoobtožbo, pravila cestnega prometa
Objavljeno v DKUM: 04.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 1
 Povezava na datoteko |
4. Upravičenja detektiva in posegi v človekove pravice : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjePeter Arne Golob, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo predstavlja detektivsko dejavnost v Republiki Sloveniji, natančneje upravičenja in prepovedi, ki jih detektivu podeljuje oziroma določa zakon. Detektiv pri svojem delu omejen z (ne popolnoma jasnimi) zakonskimi določbami. Te so določene z namenom varstva človekovih pravic in temeljnih pravic tako opazovanih kot tretjih oseb. Ker vsako ravnanje detektiva predstavlja določen poseg v človekove pravice, mora detektiv pri svojem delovanju izbirati načine dela, s katerimi v najmanjši možni meri posega v zasebnost in druge pravice posameznika. Izrecno detektiv ne sme opravljati prikritih preiskovalnih ukrepov, za katere so z zakonom pooblaščeni policija sodišče in drugi pravosodni organi ter varnostno-obveščevalne službe. Žal je praksa pokazala, da je meja med upravičenji detektivov in prikritimi preiskovalnimi ukrepi pogosto zabrisana, po našem mnenju pa bi se težavam lahko ognili z jasnejšimi definicijami in sistemskim pristopom pri oblikovanju samih zakonskih določb. Ker izvajanje upravičenj detektiva lahko predstavlja poseg v ustavno varovano pravico do zasebnosti, mora biti izvajanje teh jasno, določno in natančno opredeljeno v zakonu, detektivi, ki izvršujejo ta upravičenja pa morajo nenazadnje imeti jasno začrtane meje. V vsakem primeru pa ob očitkih spornih ravnanj detektiva končno razlago zakonitosti le teh na koncu poda sodišče. Z vidika sodne prakse so dovoljeni posegi v človekove pravice samo tisti, ki zasledujejo ustavno dopusten cilj in ki nato prestanejo še strogi test sorazmernosti. Če detektiv s svojim ravnanjem nedovoljeno poseže v človekove pravice, tako pridobljenih dokazov ni mogoče uporabiti v nobenem sodnem postopku, tako detektiv kot naročnik pa lahko (glede na stopnjo odgovornosti) za svoje ravnanje kazensko in civilnopravno odgovarjata.
Ključne besede: detektivska dejavnost, prikriti preiskovalni podatki, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 13.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 30
Celotno besedilo (1,06 MB) |
5. Percepcija javnosti o odnosih med mediji in obveščevalno-varnostnimi službami : magistrsko deloAnže Novak, 2025, magistrsko delo Opis: Zaključna naloga obravnava zapleten odnos med množičnimi mediji in obveščevalno-varnostnimi službami v sodobni družbi ter raziskuje, kako ljudje razumejo odnose med njima. Osredotoča se na to, kako javnost dojema medsebojne vplive množičnih medijev na obveščevalno-varnostne službe in obratno. Vplivi množičnih medijev na obveščevalno-varnostne službe se kažejo v več oblikah. Množični mediji imajo moč javnega razkritja informacij, ki zadevajo delovanje teh služb, kar lahko vodi do javne kritike, preiskav in vpliva na njihovo politiko in postopke. Javna objava občutljivih informacij lahko ogrozi operacije, vire in metode obveščevalno-varnostnih služb. Poleg tega medijsko poročanje o grožnjah in varnostnih vprašanjih oblikuje javno mnenje in s tem pritisk na obveščevalno-varnostne službe, da se osredotočijo na določena področja ali sprejmejo določene ukrepe. Vplivi obveščevalno-varnostnih služb na množične medije so pogosto bolj subtilni in manj vidni. Te službe skušajo vplivati na medijsko poročanje z namenom zaščite nacionalnih interesov, preprečevanja panike ali širjenja dezinformacij s strani nasprotnikov. To se lahko dogaja preko uradnih izjav, neformalnih stikov z novinarji ali celo preko prikritih operacij. Obstaja tudi tveganje, da obveščevalno-varnostne službe zlorabijo svojo moč za nadzor ali manipulacijo medijev, kar bi ogrozilo svobodo tiska in pravico javnosti do informacij. Razumevanje javne percepcije teh odnosov je ključno za ohranjanje ravnovesja med varnostjo države, transparentnostjo delovanja obveščevalno-varnostnih služb in svobodo množičnih medijev.
Ključne besede: percepcija javnosti, obveščevalno-varnostna dejavnost, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 12.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 39
Celotno besedilo (1,96 MB) |
6. Vpliv korporativne obveščevalne dejavnosti na konkurenčno prednost v poslovnem svetu : magistrsko deloAleksander Godler, 2025, magistrsko delo Opis: Korporativna obveščevalna dejavnost je vrsta poslovne dejavnosti, ki se izvaja v gospodarski sferi. Njen namen se uresničuje skozi pridobivanje podatkov, ki predstavljajo podporo pri strateškem odločanju in posledično pri ustvarjanju konkurenčne prednosti na poslovnem trgu. V magistrskem delu je bilo ugotovljeno, da ima ta dejavnost zelo pomembno vlogo pri poslovanju podjetij, predvsem na globalni ravni. Ugotovljeno je bilo, da je postala celo nepogrešljivo orodje za uspešno pozicioniranje podjetij in bo v prihodnosti imela še večjo vlogo in pomen, delno tudi zaradi tehnoloških sprememb znotraj le te. Magistrsko delo se osredotoča tudi na resnično izvajanje dejavnosti v slovenskih podjetjih in njen vpliv na poslovno uspešnost. Pri tem je bilo ugotovljeno, da se pri izvajanju dejavnosti uporabljajo številne programske opreme, ki v veliki meri olajšajo izvajanje, hkrati pa povečujejo potrebo po ustrezno usposobljenem kadru. V magistrskem delu so identificirane prednosti in slabosti, ki se pojavljajo pri praktičnem izvajanju omenjene dejavnosti, hkrati pa tudi izzivi in omejitve, na katere naleti dotični kader. Ugotovitve imajo podlago v intervjujih s posamezniki, ki se v slovenskih podjetjih ukvarjajo z danim področjem. Intervjuvanci prepoznavajo to dejavnost kot pomembno orodje za spremljanje konkurenčnega okolja in pridobivanje relevantnih podatkov za sprejemanje boljših poslovnih odločitev. Korporativna obveščevalna dejavnost je v primerjavi z globalnim trgom, v Republiki Sloveniji še vedno v povojih, vendar se stvari v zadnjih letih spreminjajo. Zaradi pomena, ki ga ima omenjena dejavnost za ustvarjanje konkurenčne prednosti in potenciala, ki ga lahko doseže v prihodnosti, je o njej smiselno govoriti, vsaka raziskava pa odpira številna nova področja in možnosti za nadaljnje raziskovanje.
Ključne besede: korporativna obveščevalna dejavnost, konkurenčna prednost, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 22.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 19
Celotno besedilo (1006,07 KB) |
7. Policijska brutalnost in rasno profiliranje v Združenih državah Amerike : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostGaia Brina Breznik, 2025, diplomsko delo Opis: V ZDA so resne težave s sistemskim rasizmom in institucionalno pristranskostjo v središču rasnega profiliranja in policijskega nasilja. Afroameričani so bili v preteklosti nesorazmerno prizadeti zaradi policijske brutalnosti, pri čemer ta skupnost predstavlja precejšnjo večino žrtev. Ta težnja izvira iz velike migracije, ko so se Afroameričani preselili v mesta, kar je vzbujalo sovraštvo in strah pri belih policijskih enotah ter vzbudilo sum, da so temnopolti kriminalci. Ta stališča so ohranila agresivno policijsko kulturo v organih kazenskega pregona, ki pogosto vodi do uporabe prekomerne sile, nepooblaščenih aretacij in verbalnih zlorab. Te težave še poslabšuje diskriminatorna praksa, znana kot "rasno profiliranje", ki je ciljanje na ljudi samo na podlagi njihove rase ali etnične pripadnosti, ne pa kakršnega koli znaka kriminalnega ravnanja. Dokazano je, da spodkopava zaupanje in sodelovanje skupnosti ter je pogosta v različnih postopkih kazenskega pregona, vključno z zaustavitvami prometa in javnim nadzorom. Odmevni primeri policijske brutalnosti, zlasti nad temnopoltimi, so sprožili proteste po vsej državi in pozive k spremembam, kar poudarja, kako pomembno je soočanje s temi strukturnimi neenakostmi. Rasno profiliranje je še vedno velik problem v družbi, kljub trditvam, da živimo v "postrasni" dobi. Priseljenci zlasti tisti muslimanske veroizpovedi so na primer predmet predsodkov in okrepljenega nadzora pod pretvezo nacionalne varnosti. Rasno profiliranje in policijska brutalnost skupaj ne kršita le ustavnih pravic ljudi, ampak poslabšujeta tudi javno zdravje, saj imata dolgotrajen negativen psihološki in socialni učinek na skupnosti, na katere vplivata. Za učinkovito reševanje teh medsebojno povezanih problemov so potrebne obsežne reforme policijske prakse, povečana odgovornost in predanost odpravi institucionaliziranega rasizma, ki je temelj ameriškega kazenskega pregona.
Ključne besede: rasno profiliranje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 16.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 8
Celotno besedilo (872,97 KB) |
8. TikTok kot tehnološko in socialno tveganje za nacionalno varnost : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeMatic Češnovar, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga obravnava socialno omrežje TikTok, ki je postal najhitreje rastoča družbena platforma na svetu. Naloga v ospredje postavlja obravnavo tehnoloških in socialnih tveganj, ki se pojavijo z uporabo platforme. Tehnološka tveganja vključujejo možnost kibernetskih napadov in zlorabo osebnih podatkov, ki jih aplikacija zbira in shranjuje, kar lahko vodi do resnih varnostnih incidentov. Socialna tveganja pa se kažejo v širjenju dezinformacij, manipulaciji z javnim mnenjem ter vplivu na družbeno polarizacijo in mentalno zdravje uporabnikov. Prav tako pa želi diplomska naloga osvetliti problem opisanih tveganj in njihov morebiten vpliv na nacionalno varnost. Pozornost je namenjena tudi potencialnim nevarnostim, ki izhajajo iz algoritmov aplikacije, ki lahko vplivajo na širjenje dezinformacij in polarizacijo javnega mnenja. Naloga zajame tudi pravne okvirje v Sloveniji in Evropski uniji, kateri se nanašajo na varnost uporabniških podatkov, kot tudi zlorab s strani držav ali tretjih oseb. Poleg pregleda obstoječe literature in analiz varnostnih politik je v nalogi izvedena sekundarna analiza, raziskava na področju objavljenih vsebin na platformi TikTok. S to analizo je ugotovljeno, kako se določeni trendi, izzivi in viralne vsebine širijo, ter kakšen je njihov vpliv na uporabnike in družbo kot celoto. Poseben poudarek je namenjen preučevanju, kako lahko takšne vsebine prispevajo k varnostnim tveganjem, kot so širjenje sovražnega govora, radikalizacija in vpliv na mlajše generacije. Diplomsko delo se zaključuje v spoznanju, da obravnavana tveganja lahko predstavljajo nevarnost za nacionalno varnost, kar se kaže z razvojem novih pravnih ureditev na tem področju, medijsko izpostavljenostjo, predvsem pa v obstoju novejših raziskav o pojavnosti tovrstnih tveganj.
Ključne besede: tehnološko tveganje, socialno tveganje, TikTok, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 26.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 17
Celotno besedilo (1,32 MB) |
9. Pridobitev statusa pooblaščenega gospodarskega subjekta (AEO) v Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloKaja Čeh, 2025, diplomsko delo Opis: Carinska služba znotraj Finančne uprave Republike Slovenije ima ključno vlogo pri varovanju finančnih interesov Slovenije in Evropske unije, preprečevanju nepoštene in nezakonite trgovine ter zagotavljanju varnosti državljanov in okolja. Status pooblaščenega gospodarskega subjekta (AEO) predstavlja pomembno orodje za večjo varnost dobavne verige ter hitrejše izvajanje carinskih postopkov. Kljub številnim prednostim pa je postopek pridobitve dovoljenja zahteven in dolgotrajen, kar številnim podjetjem predstavlja izziv.
Raziskava je bila usmerjena na podjetja v Sloveniji, ki so status AEO že pridobila. Med njimi je bila izvedena anketa, s katero smo analizirali potek postopka in izzive, s katerimi so se soočala. Podatki so bili zbrani s pomočjo vprašalnika zaprtega tipa, rezultati pa so bili statistično obdelani in prikazani v tabelah in grafih. Ugotovitve kažejo, da je najzahtevnejši del postopka izpolnjevanje vprašalnika za samooceno ter izpolnjevanje posameznih pogojev in meril. Kljub temu je večina podjetij navedla, da so bila na postopek dobro pripravljena.
Nekatera podjetja so poročala o podaljšanju postopka zaradi nepopolne dokumentacije oziroma izpuščenih dokazil. Med ključne koristi, ki jih podjetja zaznavajo po pridobitvi statusa AEO, sodijo boljše sodelovanje s carinskimi organi, manj fizičnih pregledov, hitrejše carinjenje ter večja konkurenčna prednost v mednarodni trgovini. Odprti odgovori anketirancev so potrdili te ugotovitve in podali praktična priporočila za prihodnje vlagatelje, kot so temeljita priprava, uporaba obstoječih standardov (npr. ISO) ter pravočasna oddaja veh dokazil.
Ugotovimo lahko, da pridobitev statusa AEO kljub zahtevnosti postopka podjetjem, ki delujejo v mednarodnem okolju, prinaša pomembne strateške prednosti. Uspešnost postopka je v največji meri odvisna od notranje organiziranosti, dokumentacijske podpore in proaktivnega pristopa podjetja skozi celoten proces.
Ključne besede: pooblaščeni gospodarski subjekt, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 26.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 14
Celotno besedilo (1000,15 KB) |
10. Vpliv navijaške kulture na uporabo pirotehnike na nogometnih tekmah : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeAlina Lubej Fink, 2025, diplomsko delo Opis: Organizirane navijaške skupine in navijaška kultura, ki se vije okoli njih je eden ključnih dejavnikov tako na nogometnih dogodkih kot tudi izven stadionov. Kaže se kot ključen dejavnik pri izboljšanju vzdušja, motiviranju ekipe, ter kot tudi pomemben simbol v mestih. Navijaške skupine velikokrat ob svojem navijanju uporabljajo tudi pirotehniko, s čimer ogrožajo svojo varnost in varnost drugih. Diplomska naloga raziskuje povezavo med navijaško kulturo in uporabo pirotehnike na nogometnih tekmah v Sloveniji in Srbiji. Osredotoča se na uporabo pirotehnike med navijaškima skupinama Green Dragons iz Slovenije in Delij iz Srbije. V ospredje so postavljena vprašanja, ki se nanašajo na to, kako navijaške skupine s svojimi vrednotami in pripadnostjo vplivajo na uporabo pirotehnike na stadionih. Na začetku so predstavljeni pristojni organi in zakonodaja v obeh državah. Zatem sta prikazani obe navijaški skupini. V empiričnem delu ankete je predstavljen intervju z dvema igralcema Nogometnega kluba Olimpija ter opis tekem z ogledom. V raziskavi je bilo ugotovljeno, da je pirotehnika na nogometnih tekmovanjih pri obeh državah zelo velikokrat uporabljena. Uporaba je posledica izražanja identitete, pripadnosti, strasti in spektakla, prav tako pa povzroča konflikte in nadvlado med navijači. Z uporabo pirotehnike se odpirajo tudi številna varnostna vprašanja. Naloga je zaključena s predlogi za iskanje ravnotežja med navijaško svobodo in varnostjo.
Ključne besede: navijaška kultura, pirotehnika, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 08.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 22
Celotno besedilo (1,59 MB) |
