| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 82
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
1.
Korupcijska kazniva dejanja in pranje denarja : magistrsko delo
Petar Knežević, 2024, magistrsko delo

Opis: Večina kaznivih dejanj o korupciji in pranju denarja je bila obravnavnih, zato smo se odločili za njihovo povezavo kot poseben način raziskave. In sicer, kot dva elementa, ki ne samo da vplivata na žrtve, temveč vplivata na celi pravni sistem, politiko in ekonomijo. Korupcija, oziroma korupcijska kazniva dejanja so poseben del tega vpliva, ki so razdeljena na poglavja vezana na volilna kazniva dejanja, gospodarska kazniva dejanja in kazniva dejanja zoper uradne dolžnost. Termin korupcije je zelo težek za razkrivanje glede na to, da se niti ena od strank ne počuti kot žrtev kaznivega dejanja ter da imata obe strani od tega akta korist. Korupcijska kazniva dejanja so zapletena za razkriti, vendar glede na preprečevanje korupcije v zahodni Evropi so kar na visokem nivoju, večji problem predstavljajo države vzhodne Evrope, posebej ozemlja Sovjetske zveze. Vendar je v primerjavi z Azijo, Afriko, Centralno in Južno Ameriko korupcija v Evropi na veliko nižjem nivoju. Zelo pomembno vlogo na to, ima neodvisna sodna oblast in posebna zakonska regulativa, ki podrobno ureja vprašanje korupcije, kot in njeno samo inkriminacijo. Vse kar mora Slovenija narediti je, da omogoči boljše funkcioniranje same Komisije za preprečevanje korupcije. Pranje denarja, to je potreba vsakega storilca kaznivega dejanja, da umazan denar, ki je sprejet z izvršitvijo kaznivega dejanja, opere na različne načine. Obstajajo različni načini za pranje denarja, vendar Europol trdi, da največji problem pri spremljanju denarnih tokov predstavljajo slamnata podjetja, podjetja s katerim se plačuje z gotovim denarjem (kot so restavracije, bari, picerije), tudi kriptovalute (posebej tiste, ki se lahko uporabljajo anonimno). Kadar govorimo o kriptovalutah, ne mislimo se na vse, zato ker se samo 2 % pranja denarja vrši preko le teh, nekatere se lahko spremljajo, vendar se danes denar ne pere samostojno preko kriptovalut, temveč se meša z legalno prejetim denarjem, tako da se onemogoča spremljanje denarnih tokov. Pranje denarja vselej vključuje dve kaznivi dejanji: predhodno kaznivo dejanje (s katerim storilci pridobijo premoženjsko korist) in kaznivo dejanje legitimizacije te premoženjske koristi. V enem delu magistrske naloge smo pojasnjevali, da je korupcija kaznivo dejanje, kasneje pa, da je korupcija ena od faz pranja denarja. Razlog za to je, da sta kazniva dejanja povezana in da se njihov odnos lahko obravnava na dva načina, odvisno od perspektive. Kot faza pranja denarja se korupcija pojavlja v vseh fazah. Storilci korupcijskih kaznivih dejanj želijo svoj umazan denar oprati in zato pride do pranja denarja.
Ključne besede: Korupcija, pranje denarja, povezava med korupcijo in pranjem denarja, zakonska ureditev, način obrambe
Objavljeno v DKUM: 24.04.2024; Ogledov: 142; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (678,10 KB)

2.
Evropski preiskovalni nalog – razvoj, novosti in njegova uporaba s strani obrambe: izbrani vidiki : magistrsko delo
Teodora Kordiš, 2024, magistrsko delo

Opis: S povečevanjem števila kaznivih dejanj, ki po svoji razsežnosti presegajo meje ene države, je pridobivanje dokazov iz tujine postal eden izmed ključnih vidikov uspešnega pregona. Čezmejno sodelovanje v kazenskih zadevah se je gradilo postopno. Od sistemov zaprosil, temelječih na Konvenciji o medsebojni pravni pomoči, se je do danes v EU uspel vzpostaviti učinkovit sistem evropskega preiskovalnega naloga, ki združuje tako načelo medsebojne pravne pomoči kot tudi načelo vzajemnega priznavanja. EPN je poenotil in pohitril postopke pridobivanja dokazov iz tujine, ter tako pripomogel k učinkovitejšemu pregonu. Navkljub podrobni ureditvi omenjenega orodja, ostajajo nekatera odprta vprašanje uporabe EPN s strani obrambe. Določbe Direktive 2014/41/EU, v skladu s katero je bil nalog implementiran v države članice, ne dajejo zadostne pravne podlage po kateri bi lahko obramba direktno izdala EPN, brez naknadne potrditve takšne izdaje s strani pravosodnega organa. Dodatno, ni predvidene izrecne pravice do pravnega sredstva za izpodbijanje izdaje ali izvršitve EPN. Določbe direktive ne nalagajo državam članicam obveznost uvedbe drugih pravnih sredstev v postopkih z EPN, razen tistih, ki so po obstoječem nacionalnem redu že na voljo v podobnih domačih primerih. Varstvo in položaj obrambe se, navkljub harmonizaciji z Direktivo 2014/41/EU, precej razlikuje po posameznih državah, saj so dodatne procesne možnosti pri uporabi EPN v prid obrambe na voljo le v državah, ki so te omogočile pri implementaciji omenjene direktive. Čeprav je določen minimalni standard varstva, ki ga dajejo temeljne pravice in svoboščine iz Listine EU in EKČP, tudi za postopke z EPN, so omenjene določbe ohlapne ter dajejo državam članicam velik manevrski prostor, kako izpolniti obveznosti iz teh pravic. Pravica do učinkovitega pravnega sredstva iz EKČP namreč ne daje možnosti izpodbijanja ukrepa predvidenega z EPN pred izvedbo, vendar določa predvsem možnost nekega pravnega sredstva, ki je lahko na voljo tudi kasneje v postopku. V EU se še vedno pojavljajo primeri izdaje in izvršitve EPN v državah, ki ne zagotavljajo niti minimalnega standarda varstva v svojih kazenskih postopkih, zaradi česar je pridobivanje ali posredovanje dokazov na podlagi tako izvedenega EPN lahko vprašljivo. SEU je v zadevi Gavanozov II naredilo korak naprej in izpostavilo pomembnost obstoja pravnega sredstva tudi zoper izdajo EPN v nacionalni zakonodaji posamezne države, da lahko slednja v okviru medsebojnega priznavanja sploh izdaja EPN. Slovenija ob implementaciji ni predvidela posebnih pravnih sredstev v postopkih z EPN. Odsotnost pravic obrambe povezanih z EPN le v delu zapolnjujejo splošne določbe slovenskega kazenskega postopka po ZKP-1. Nasprotno je Italija ob implementaciji določila tudi možnost izpodbijanja potrditve EPN s pravnim sredstvom. Z upoštevanjem dobrih praks držav članic in pravnih ter praktičnih izzivov s katerimi se srečuje obramba, je na voljo še veliko prostora, za ustreznejšo ureditev pravic obrambe v postopkih z EPN v Sloveniji in na ravni EU.
Ključne besede: Evropski preiskovalni nalog, vzajemno priznavanje, kontradiktornost, navzočnost odvetnika, pravice obrambe, EKČP, Evropski nalog za posredovanje elektronskih dokazov, učinkovito pravno sredstvo.
Objavljeno v DKUM: 07.03.2024; Ogledov: 272; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (781,46 KB)

3.
Dileme kazenskega varstva živali - nacionalni in mednarodni pogled : magistrsko delo
Nina Sotošek, 2023, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je predstavljena ureditev kazenskopravnega varstva živali v Sloveniji, z osredotočanjem na novelo Stvarnopravnega zakonika (SPZ-B) iz leta 2020, ki je posredno vplivala tudi na zaščito živali v kazenskem pravu. Novela SPZ-B je z novim 15.a členom določila, da živali niso stvari, temveč čuteča živa bitja. Zakonodajalec pa je z novo vrednostno-pravno opredelitvijo živali, ki ima v stvarnem pravu le simbolični pomen, verjetno nenamerno poslabšal položaj živali v kazenskem pravu in zmanjšal njihovo kazenskopravno zaščito. Živali so bile v slovenskem kazenskem pravu namreč varovane na dva načina, in sicer kot stvari v okviru premoženjskih deliktov, hkrati pa so uživale status posebej zaščitenega objekta v okviru posebnih kaznivih dejanj po KZ-1. Po sprejemu nove definicije, ki živali ne obravnava več kot stvari, je kazenskopravna zaščita v okviru premoženjskih deliktov odpadla, posledično pa so živali v slovenskem kazenskem pravu zaščitene samo še na podlagi posebnih kaznivih dejanj, zlasti 341. člena KZ-1, ki določa kaznivo dejanje mučenja živali. Ker pa so določbe 341. člena KZ-1 pomanjkljivo opredeljene, ne nudijo zadostnega varstva v primerih, ko žival nekdo ukrade ali jo ubije, brez da bi se žival pri tem mučila. Ena izmed rešitev navedenega problema je zlasti v uporabi koncepta supremacije teleološke interpretacije, ki jo lahko uporabimo pri razlagi kazenskopravnih določb, vse dokler pravne praznine na področju varstva živali ne bodo zapolnjene s spremembami samega kazenskega zakonika.
Ključne besede: kazensko varstvo živali, kazenska zaščita živali, mučenje živali, 341. člen KZ-1, novela SPZ-B, živali kot čuteča živa bitja
Objavljeno v DKUM: 07.03.2024; Ogledov: 236; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

4.
Pravna ureditev pranja denarja v digitalizacijski dobi : magistrsko delo
Ivan Lončar, 2023, magistrsko delo

Opis: Pranje denarja je kaznivo dejanje, ki kriminalnim organizacijam, drugim zločincem in navsezadnje podkupljivim politikom omogoča prosto razpolaganje z nezakonito pridobljenim premoženjem. Spremlja nas že od časov pred našim štetjem, pravi porast pa je to kaznivo dejanje doživelo v 90. letih prejšnjega stoletja, obdobju naglega porasta trgovine s prepovedanimi drogami. Za prikrivanje prihodkov od prodaje prepovedanih drog so uporabljali predvsem gospodarske podjeme z intenzivnim gotovinskim poslovanjem, razvoj finančnega sistema pa je proces pranja povzdignil na popolnoma drug nivo. Metod, kako oprati denar, je veliko, med seboj se razlikujejo predvsem glede na uporabljen mehanizem in instrument. Pralci denarja se v današnjem času, poleg gotovinsko intenzivnih poslov, največ poslužujejo storitev finančnih institucij, ki omogočajo hiter prenos finančnih sredstev na globalni ravni. Pravosodni organi in zakonodajne oblasti so hitro spoznali nevarnost zlorab finančnega sistema in takšna tveganja v zvezi s pranjem denarja so nenadoma postala predmet pravnega urejanja v mednarodnih pravnih aktih, zadevna problematika je podrobno urejena tudi v sekundarni zakonodaji EU. Finančne institucije so tako postale predmet vse strožjega pravnega reguliranja in nadzora, pralci denarja pa so bili posledično prisiljeni k iskanju novih rešitev. Tako je pojav kriptovalut  decentraliziranih virtualnih valut z dvosmernim tokom, ki se uporabljajo kot alternativno plačilno sredstvo, sredstvo izmenjave in tudi kot sredstvo naložbe – omogočil pralcem denarja, da svoje nezakonite dejavnosti prenesejo v virtualni svet. V magistrski nalogi sem ugotavljal, kako razvoj virtualnih valut vpliva na doseganje nezakonitih ciljev. V zvezi s tem sem ugotovil, da kriptovalute zaradi svojih posebnih lastnosti predstavljajo nevarno orodje za prikrivanje nezakonite narave in izvora premoženja. Zlonamerni uporabniki kripto omrežja lahko namreč čezmejno prenašajo svoja sredstva, ne da bi bila razkrita njihova prava identiteta. Čeprav so tovrstna tveganja sicer naslovljena v peti direktivi proti pranju denarja, je pravni ureditvi EU moč pripisati določene pomanjkljivosti. V prvi vrsti gre za nedovršno definicijo virtualnih valut, ki omogoča široko, a hkrati preveč poljubno interpretacijo virtualnih valut, na drugi strani pomanjkljiv seznam zavezanih subjektov zagotavlja udeležencem kripto omrežja, da delujejo brez obveznosti glede izvajanja ukrepov proti pranju denarja in tako ostanejo zunaj regulativnega področja. Skupni znesek opranega denarja s kriptovalutami, ne glede na ugotovljena tveganja, predstavlja nesorazmeren delež v primerjavi z zneskom opranega denarja pri ustaljenih metodah pranja denarja, pri katerih še vedno prevladuje uporaba tradicionalnega finančnega sistema. Zloraba finančnih institucij in drugih oblik pravnih oseb škoduje ekonomiji in gospodarskemu razvoju, navsezadnje pa onemogoča kakovostno uresničevanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Zato je ena ključnih ugotovitev te naloge, da tudi pravne osebe lahko kazensko odgovarjajo za kaznivo dejanje pranja denarja.
Ključne besede: pranje denarja, nezakonita premoženjska korist, kriminal belih ovratnikov, FinTech, kriptovalute, AMLD, ZPPDFT-2, harmonizacija.
Objavljeno v DKUM: 15.11.2023; Ogledov: 473; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

5.
Kazensko pravno varstvo pravic delavcev : magistrsko delo
Blažka Kovačič, 2023, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga se osredotoča na varovanje pravic delavcev, in sicer na področju kazenskega prava. Ker vedno znova prihaja do kršitev pravic delavcev, se porajajo vprašanja o morebitnih spremembah zakonodaje, ki ščiti njihove interese. Magistrsko delo vsebuje pregled delovnopravne in analizo kazenskopravne zakonodaje (22. poglavje Kazenskega zakonika, v nadaljevanju KZ-1), ki ščiti interese delavcev. Predstavljeno je, kako delovnopravna zakonodaja vpliva na kazensko pravo in katere posamezne pravice delavcev morajo biti kršene, da lahko govorimo o posameznih kaznivih dejanjih iz 22. poglavja KZ-1. Za kršitev temeljnih pravic delavcev (196. člen KZ-1) je potrebno, da nastopi pravna posledica v obliki delavčevega prikrajšanja njegove pravice. Ena izmed takih pravic je na primer pravica do omejenega delovnega časa 40 ur tedensko, kar se lahko podaljša le v določenih dejavnostih ter v določenih primerih. Glede odgovornosti za kazniva dejanja ugotavljam, da pravne osebe lahko odgovarjajo za vsa kazniva dejanja, ki so navedena v poglavju kaznivih dejanj zoper delovno razmerje in socialno varnost. Da pravna oseba lahko odgovarja, morata biti izpolnjena dva pogoja, in sicer formalni in materialni. Pomembno je poudariti, da naklepa fizične osebe ne moremo enačiti z naklepnim ravnanjem pravne osebe. Niti po temeljni jezikovni razlagi ni možno utemeljiti izenačitve, saj terminološko naklepno ravnanje, ki je v povezavi s pravno osebo, ni enako kot naklep fizične osebe. Razlika je prav tako tudi sistematična. Kot ugotavljam v poglavju o sankcijah, se lahko za kršitev temeljnih pravic delavcev izreče zapor od enega meseca do treh let ter stranska denarna kazen, z omilitvijo denarna kazen, lahko pa se izreče tudi pogojna obsodba. V magistrskem delu predvsem ugotavljam, da bi bilo potrebno vzpostaviti bolj prilagodljiv trg dela, ki bi vodil do večje zaposlenosti, kjer bi iskalci zaposlitve lažje in hitreje našli ustrezno zaposlitev, delodajalci pa enostavneje sprejemali odločitve o novem zaposlovanju in odpuščanju. Prispevek magistrske naloge se odraža predvsem kot kritična presoja in analiza obstoječe delovnopravne in kazenskopravne zakonodaje, ki ščiti pravice delavcev. Prav tako so v delu podani smiselni predlogi, ki lahko pripomorejo k zmanjšanju kršitev obstoječe zakonodaje.
Ključne besede: Odgovornost za kaznivo dejanje, obveznosti delodajalca, prenehanje delovnega razmerja, plačilo za delo, zaposlovanje na črno, šikaniranje na delovnem mestu, sodelovanje delavcev pri upravljanju, kršitev sindikalnih pravic, varnost pri delu, pravice iz socialnega zavarovanja.
Objavljeno v DKUM: 18.10.2023; Ogledov: 381; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (844,65 KB)

6.
Zloraba položaja s strani lastnikov poslovnih deležev : magistrsko delo
Antonella Detiček Sgueglia, 2023, magistrsko delo

Opis: Kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic iz prvega in drugega odstavka 240. člena slovenskega Kazenskega zakonika (KZ-1) je najpomembnejše osrednje gospodarsko kaznivo dejanje iz 24. poglavja. Zakonski opis kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja odpira dilemo pravno zavarovane dobrine, ki naj bi se s predmetnim kaznivim dejanjem sploh varovala. To problematiko kot tudi ostala odprta vprašanja v okviru kaznivega dejanja zlorabe položaja iz 240. člena KZ-1 bom ob preučitvi sodne prakse obravnavala v svoji magistrski nalogi. Na zapletenost problematike kaže že sama sodna praksa, odzivi nanjo in kritike pravnih strokovnjakov, ki zagovarjajo različna stališča. Gospodarska kriminaliteta, v okviru katere uvrščamo tudi kaznivo dejanje iz 240. člena KZ-1, je eden od pomembnejših problemov sodobne družbe. Kljub temu, da je tovrstno kaznivo dejanje izredno pomembno, je sodna praksa na tem področju problematična in nejasna. Prav tako naletimo na nasprotujoča si stališča pravne teorije, ki v nas vzbujajo dvom o pravilnosti ureditve tovrstnega kaznivega dejanja na področju enoosebnih kapitalskih družb. Odsotnost drugih družbenikov v enoosebnih gospodarskih družbah povzroča večjo možnost zlorab. Zaradi strukture takšne družbe je privolitev v oškodovanje družbinega premoženja vselej podana, kar načenja vprašanje protipravnosti kaznivega dejanja. Starševski koncept in koncept ločevanja premoženja družbe od premoženja njenih članov v enoosebni gospodarski družbi za potrebe kazenskega prava nista ustrezna. V enoosebni družbi je edini družbenik tudi njen »gospodar«, saj kroji njeno pravno usodo. Funkciji lastništva in poslovodstva sta združeni v isti osebi, zatorej je oškodovanje lastne družbe le fiktivno – posameznik z oškodovanjem enoosebne družbe v resnici oškoduje le svoje lastno premoženje, ki ga je pravno pretvoril v samostojno pravno osebo, a ga lahko z likvidacijo lastne družbe pretvori nazaj v lastno premoženje.
Ključne besede: kazenska odgovornost, zloraba položaja ali zaupanja, pravno zavarovana dobrina, načelo ločenosti premoženja družbe od premoženja družbenikov, privolitev, enoosebne gospodarske družbe.
Objavljeno v DKUM: 17.10.2023; Ogledov: 483; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (781,57 KB)

7.
Korupcijska kazniva dejanja : magistrsko delo
Laura Fedran, 2023, magistrsko delo

Opis: V slovenski kazenskopravni ureditvi pojem korupcije zajema deset korupcijskih kaznivih dejanj. Inkriminacije slednjih so v Kazenskem zakoniku sistematično umeščene v poglavja volilnih kaznivih dejanj, gospodarskih kaznivih dejanj in kaznivih dejanj zoper uradno dolžnost. Korupcijska kazniva dejanja praviloma potekajo med dvema osebama, ki se ne čutita žrtvi v kazenskopravnem pomenu besede in nista pripravljeni sodelovati z organi odkrivanja in pregona, saj je inkriminirano dejanje obeh udeležencev. Zaradi navedenega in dejstva, da obstaja med udeležencema najvišja stopnja diskretnosti, uvrščamo korupcijska kazniva dejanja med ena (naj)težje dokazljivih kaznivih dejanj. Že vse od leta 2012 Slovenija na Indeksu zaznave korupcije Transparency International ne beleži napredka. Celo več, Slovenija je v zadnjih desetih letih na Indeksu zaznave korupcije Transparency International nazadovala za skupno pet točk in tako na Indeksu zaznave korupcije Transparency International za leto 2022 dosegla svoj zgodovinsko najnižji rezultat, in sicer se je z oceno 56/100 uvrstila na 41. mesto. Ta podatek odraža počasen napredek z reformami in odsotnost ukrepov, s katerimi bi se že obstoječa pravila udejanjila v praksi. Slovenija bi lahko obstoječe zaskrbljujoče stanje korupcije izboljšala s prizadevanjem, da postane Komisija za preprečevanje korupcije bolj učinkovita, kar bi lahko dosegla na način, da bi s strani Komisije za preprečevanje korupcije ugotovljene kršitve integritete pridobile vse več potrditev s strani sodišč; z novelacijo oziroma prenovo Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, s katero bi se vpeljale primerne sankcije za potrjene kršitve, med drugim tudi integritete, in sankcije za neodzivnost na priporočila, izdana s strani Komisije za preprečevanje korupcije; s prenovo Resolucije o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji, v okviru katere bi lahko vsakokratne predvolilne obljube politike preoblikovali v prakso; z uvedbo obrnjenega dokaznega bremena pri dokazovanju premoženjske koristi, čigar smisel je v tem, da osumljeni izgubi svoje premoženje, v kolikor ne more dokazati, da ga je pridobil zakonito in tako plačal vse obveznosti državi, ter s sprejemom presumpcije oziroma domneve, da premoženje osumljene osebe vselej izvira iz kaznivih dejanj, v kolikor ne ustreza njegovim legalnim dohodkom. Analiza ukrepov za preprečevanje korupcije je pokazala, da so pri preprečevanju pojava korupcije bolj učinkoviti preventivni ukrepi, ki za razliko od represivnih ukrepov v družbi ustvarjajo takšne razmere, v katerih se korupcija sploh ne more razviti, in na ta način vodijo do odprave celotnega pojava korupcije in ne zgolj do odprave posameznih posledic pojava korupcije, do katerih vodijo represivni ukrepi. Na področju preventivnega delovanja oziroma preventivnih ukrepov za preprečevanje korupcije ima ključno vlogo Konvencija Združenih narodov proti korupciji, ki podpisnicam nalaga vzpostavitev raznovrstnih preventivnih ukrepov. Sama narava korupcijskih kaznivih dejanj, ki vključuje izvršitev na štiri oči ter odsotnost neposrednih dokazov, pa omogoča, ob upoštevanju, da je predhodno odobrena s strani pravosodnih organov, tudi uporabo posebnih metod in sredstev oziroma represivnih ukrepov, in sicer prikritih preiskovalnih ukrepov skladno z določbo 150. člena Zakona o kazenskem postopku ter ukrepa navideznega odkupa, navideznega sprejemanja oziroma dajanja daril ali navideznega jemanja oziroma dajanja podkupnine skladno z določbo 155. člena Zakona o kazenskem postopku, pri čemer lahko slednji pod določenimi pogoji privede do t. i. policijske provokacije, ki je prepovedana. Analiza nabave zaščitne opreme, potrebne pri obvladovanju nalezljive bolezni covida-19, s strani Zavoda Republike Slovenije za blagovne rezerve, drugih subjektov javnega sektorja, izbranih občin in javnih zdravstvenih zavodov je pokazala, da so bila ugotovljena korupcijska tveganja v prav vseh fazah javnega naročanja.
Ključne besede: Kazensko pravo, kaznivo dejanje, korupcija, podkupovanje, Komisija za preprečevanje korupcije, Transparency International Slovenia, prikriti preiskovalni ukrepi, policijska provokacija, konfiskacija premoženjske koristi.
Objavljeno v DKUM: 17.10.2023; Ogledov: 362; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

8.
Aktualne teoretične in praktične dileme objektivnega pogoja kaznivosti v kazenskem pravu : magistrsko delo
Staša Kos, 2023, magistrsko delo

Opis: Objektivni pogoj kaznivosti je v sodobni kazenskopravni teoriji opredeljen kot posebna predpostavka kaznivosti dejanja, ki je zunaj dometa elementov splošnega pojma kaznivega dejanja. Je okoliščina, ki je v neposredni zvezi z dejanjem, vendar ni del neprava, ki ga zajema bit kaznivega dejanja. Objektivni pogoj kaznivosti torej ni del biti kaznivega dejanja v okviru elementov večstopenjskega splošnega pojma kaznivega dejanja, pomeni pa materialno predpostavko kaznivosti, saj kaznivo dejanje nastane šele z njegovo izpolnitvijo. Za objektivni pogoj učbeniki kazenskega prava radi poudarjajo, da je še posebej zunaj koncepta krivde ter ne zahteva in ne prenese krivdnega odnosa storilca. Obstajajo pa nekateri kazenskopravni teoretiki, ki se s svojimi stališči skušajo izogniti očitkom nasprotovanja objektivnega pogoja kaznivosti načelu krivdne odgovornosti, pri čemer pa se zgodi, da zapadejo v notranja protislovja. Kazenskopravna teorija razlikuje med dvema temeljnima kategorijama objektivnega pogoja kaznivosti, pravim in nepravim (navideznim). Objektivni pogoji kaznivosti zapletajo razumevanje in še posebej pravosodno rabo inkriminacij, v katerih se zaradi takih ali drugačnih zakonodajalčevih kriminalitetnopolitičnih ciljev pojavijo. Objektivni pogoj kaznivosti je zagotovo ena bolj spornih akademsko obravnavanih tem v kazenskem pravu ravno zaradi nasprotovanja načelu subjektivne ali krivdne odgovornosti. Posebne probleme pa povzroča tudi vprašanje glede možnosti in kaznivosti poskusa kaznivega dejanja, v katerem je vsebovan objektivni pogoj kaznivosti, ter vprašanje glede možnosti udeležbe pri kaznivem dejanju, v katerem je vsebovan objektivni pogoj kaznivosti. Prav tako se lahko pojavi problem glede časa storitve kaznivega dejanja, ki vsebuje objektivni pogoj kaznivosti, zlasti dogmatično zapleteno postane, kadar je objektivni pogoj kaznivosti vsebovan v trajajočem kaznivem dejanju. Objektivni pogoj kaznivosti v splošnem delu slovenskega Kazenskega zakonika sploh ni definiran, pojavlja se le pri inkriminaciji posameznih kaznivih dejanjih v posebnem delu, zato je potrebna analiza vsakega konkretnega člena posebej, da bomo lahko ugotovili, ali neko kaznivo dejanje vsebuje institut objektivnega pogoja kaznivosti ali ne.
Ključne besede: objektivni pogoj kaznivosti, pravi, nepravi, odnos načela krivdne odgovornosti in objektivnega pogoja kaznivosti, elementi splošnega pojma kaznivega dejanja, načelo zakonitosti, kompleksna analiza norme, poskus, udeležba, zastaranje, sodna praksa
Objavljeno v DKUM: 08.09.2023; Ogledov: 293; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (765,00 KB)

9.
Lažne novice in družbeni mediji: prepoznava in zajezitev dezinformacij med uporabniki v Sloveniji : diplomsko delo
Ines Tomažič, 2023, diplomsko delo

Opis: Tema diplomskega dela so lažne novice, ki imajo v družbi velik vpliv. Poleg tega, da spodbujajo nezaupljivost v oblast in medije, mečejo slabo luč tudi na novinarski poklic. Z razvojem interneta in družbenih medijev so dokazi, dejstva in znanost pogosto potisnjeni na stran, s čimer se spodkopava verodostojnost znanstvenih informacij. Zato je pomembno, da uporabniki znajo prepoznati lažne novice in uporabljati orodja za njihovo odkrivanje. Raziskava, ki smo jo izvedli, je pokazala odnos slovenskih uporabnikov do lažnih novic. S pridobljenimi rezultati je bilo ugotovljeno, katerim medijem slovenski uporabniki najbolj zaupajo, koga krivijo za širjenje lažnih novic in kdo bi moral nositi odgovornost zanje.
Ključne besede: lažne novice, fake news, družbeni mediji, preverjanje dejstev, dezinfromacije
Objavljeno v DKUM: 27.06.2023; Ogledov: 505; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (3,29 MB)

10.
Legislation and practice in the Republic of North Macedonia through the prism of the Istanbul Convention for the prevention and combating of violence against women and domestic violence : master's thesis
Hristina Najdovska, 2022, magistrsko delo

Opis: Spolno nasilje in nasilje na podlagi spola je danes eden največjih humanitarnih izzivov. Pojavlja se v različnih oblikah in v različnih situacijah in kontekstih po vsem svetu. Spolno nasilje in nasilje na podlagi spola ni problem, povezan z nesrečami in konflikti. Nasilje v intimnem partnerju je ena najpogostejših vrst spolnega nasilja in nasilja na podlagi spola, z napadi, grožnjami, zanemarjanjem in posilstvom, ki se dogajajo v domovih in na drugih mestih, kjer bi morali biti ljudje varni. Trgovina z ljudmi, zgodnje poroke in prisilna prostitucija so prav tako oblike spolnega nasilja in nasilja na podlagi spola, tako kot druge oblike spolnega nasilja in nasilja na podlagi spola, pojavljajo se med nesrečami in izrednimi razmerami, vendar niso neposredno povezane z njimi in se lahko pojavijo kadar koli in kjer koli. Spolno nasilje in nasilje na podlagi spola pušča globoke brazgotine na preživelih, družinah in skupnostih ter sekundarno preživelih žrtvah1 spolnega nasilja in nasilja na podlagi spola. To je zelo razširjena težava z resnimi čustvenimi in socialnimi posledicami, ki vpliva na dolgotrajen proces okrevanja, kar vodi v dolgotrajen stres, zdravstvene zaplete, invalidnost in celo smrt. Zato je potrebno učinkovito izvajanje že obstoječih politik in praks ter razvoj novih mehanizmov, ki bodo vodili k zaščiti in preprečevanju nasilja nad ženskami.
Ključne besede: nasilje na podlagi spola, javni red in postopek, nasilje v družini, Istanbulska konvencija.
Objavljeno v DKUM: 05.06.2023; Ogledov: 371; Prenosov: 21

Iskanje izvedeno v 2.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici