SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Spremembe in novosti s področja informacijskega/kibernetskega kriminala v novem Kazenskem zakoniku (KZ-1)
Miha Šepec, 2011, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: informacijska varnost, kibernetska kriminaliteta, konvencije, kazensko pravo
Objavljeno: 04.06.2012; Ogledov: 1245; Prenosov: 159
URL Polno besedilo (0,00 KB)

2.
Uporaba plea bargain postopka za potrebe pregona gospodarskega kriminala
Miha Šepec, 2011, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Ključne besede: gospodarska kriminaliteta, sporazum o priznanju krivde, kazniva dejanja, kazenski postopek
Objavljeno: 04.06.2012; Ogledov: 857; Prenosov: 40
URL Polno besedilo (0,00 KB)

3.
4.
Nacionalni sistem integritete v Sloveniji
Goran Forbici, Simona Habič, Boštjan Slak, Maja Dimc, Kaja Miklavčič, Miha Šepec, Damjan Lajh, Bojan Dobovšek, Benjamin Flander, 2012, končno poročilo o rezultatih raziskav

Ključne besede: etika, družba, medosebni odnosi, korupcija, javni sektor
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 583; Prenosov: 18
URL Polno besedilo (0,00 KB)

5.
6.
Duševna motnja in duševna manjrazvitost ter njun vpliv na kazensko odgovornost
Polona Šest, 2017, magistrsko delo

Opis: Duševna motnja in duševna manjrazvitost sta pojma, ki jima je skupen spremenjen način mišljenja, čustvovanja in zaznavanja. Za osebe z duševno motnjo ali drugo abnormalnostjo velja, da ne razumejo svojih dejanj in njihovih posledic. Sodišče s pomočjo psihiatričnega izvedenca pridobi oceno o duševnem stanju storilca, o njegovi sposobnosti za prestajanje sojenja in posledično tudi prištevnosti. V kazenskem pravu neprištevnost storilca v času izvršitve kaznivega dejanja pomeni, da ni kazensko odgovoren, saj se zaradi trajne hude duševne motenosti ne zaveda protipravnosti svojega ravnanja in ni sposoben samoobvladovanja. Sodišče se na podlagi ocene izvedenca odloči, če obstaja potreba za zdravljenje v psihiatrični ustanovi. Pregledna primerjava vrednostnih izhodišč pravne in medicinske stroke znotraj Slovenije pokaže na obstoj določenih pravnih praznin. V zakonskih določbah, ki so videti zadovoljivo urejene, se najde več kršitev človekovih pravic. Pogoste so etične dileme, kot je dvojni položaj psihiatra, prisilno pridržanje, varstvo podatkov... Pravni ureditvi kazenskega in zdravstvenega sistema se znotraj države pogosto razhajata, še bolj pa se sistemske ureditve razlikujejo med posameznimi državami. Za Veliko Britanijo, Združene države Amerike, Nemčijo in Slovenijo izvedena meddržavna primerjava zajema področja razvoja pravnega sistema, pomanjkljivosti zakonskih definicij, diagnostike duševnega zdravja oseb in dejanskega statusa duševnih bolnikov v zdravstvenem sistemu.
Ključne besede: duševne motnje, duševna manjrazvitost, neprištevnost, kazenska odgovornost, magistrska dela
Objavljeno: 08.11.2017; Ogledov: 44; Prenosov: 4
.pdf Polno besedilo (1,09 MB)

7.
Prikriti preiskovalni ukrepi in pravica do zasebnosti
Lara Klemenc, 2017, diplomsko delo

Opis: Pri preiskovanju kaznivih dejanj se preiskovalci soočajo z izzivi kako pridobiti pomembne dokaze. V nekaterih primerih jih ne morejo dobiti pri normalni preiskavi, bodisi, ker so jih osumljenci zabrisali, ali pa niso bili zadostni za obsodbo. V teh primerih se lahko uvedejo prikriti preiskovalni ukrepi, s katerimi policija tajno preiskuje osumljenca, mu sledi, ga slika ali snema, lahko pa celo pripravi navidezni odkup neke snovi. S temi dokazi lahko podprejo že zbrane in tako pripomorejo k aretaciji osumljenca, ki brez teh ukrepov, ne bi bil nikoli pravnomočno obsojen. Za uvedbo take preiskave pa morajo biti izpolnjeni določeni pogoji. Preiskovalni organi morajo vnaprej predložiti že zbrane dokaze in podati dotične razloge, zakaj utemeljeno sumijo, da je osumljenec storil kaznivo dejanje, ali pa ga pripravlja. To pa se jim dovoli z odredbo za izključno ta primer in izključno za določeno časovno obdobje, ki pa se lahko ob utemeljitvi podaljša. Ob uvedbi tajnih ukrepov pa preiskovalci močno posegajo v posameznikovo pravico do zasebnosti, ki jo ščitita Evropska konvencija o človekovih pravicah in Ustava Republike Slovenije. Ta pravna akta nas varujeta tako pred državno oblastjo, kot tudi pred drugimi osebami, ki bi morebiti posegali v naš osebni prostor. Delu te pravice pa smo se pripravljeni odpovedati v zameno za našo osebno varnost, tako, da opravičimo državnim oblastem vmešavanje v to pravico, vendar le, če s tem ščitijo temeljne pravice drugih ljudi. V kolikor je poseg v našo zasebnost s strani državnih organov protipraven, se lahko obrnemo na varuha človekovih pravic, kasneje pa na Evropsko sodišče za človekove pravice, kjer bodo presodili, če je bil poseg v našo zasebnost v skladu z zakonom. Ob uvedbi preiskave pa mora biti presojena tudi sorazmernost poseganja v našo zasebnost, tako, da za večji poseg preiskovalci potrebujejo močnejše dokaze, kot pa za manjši poseg v zasebnosti posameznika.
Ključne besede: kazniva dejanja, preiskovanje, prikriti preiskovalni ukrepi, predkazenski postopki, pravica do zasebnosti, diplomske naloge
Objavljeno: 14.11.2017; Ogledov: 16; Prenosov: 6
.pdf Polno besedilo (866,07 KB)

8.
Kazniva dejanja kibernetskega kriminala - značilnosti in posebnosti sodobnega kazenskega prava
Miha Šepec, 2015, doktorska disertacija

Opis: Računalniško-informacijski sistemi so popolnoma spremenili delovanje današnje družbe. Tako imenovana tehnološko-informacijska revolucija je drastično posegla v človeške odnose v družbi – predvsem na področje komunikacije in sporazumevanja med ljudmi. Računalniško-informacijski sistemi so se začeli uporabljati kot sredstva in pripomočki pri kaznivih dejanjih, obenem pa so se razvile tudi povsem nove pojavne oblike kibernetskih kaznivih dejanj. Glede na hitri razvoj informacijske tehnologije in rigidnost tradicionalnega kazenskega prava nas v disertaciji zanima, ali lahko to še sledi spremembam informacijske tehnologije. V postavljeni tezi zagovarjamo, da mora biti kazensko pravo še vedno zmožno podrobno zajeti, opredeliti in sankcionirati kazniva dejanja kibernetskega kriminala kljub njihovemu hitremu razvoju in specifičnosti. Kazensko pravo bo to bistveno lažje doseglo preko posebnega dela – torej posamičnih kaznivih dejanj – kot pa s spremembami splošnega dela. Če želimo preveriti, ali postavljena teza drži, je treba temeljito preučiti vse poznane pojavne oblike kaznivih dejanj kibernetskega kriminala in v okviru vsakega sklopa analizirati posebnosti in dogmatične probleme, ki jih nove informacijske tehnologije prinašajo kazenskemu pravu. V uvodnem poglavju posvetimo nekaj besed ciljem doktorske disertacije, temeljni tezi, predpostavkam in morebitnim omejitvam, predvidenim metodam raziskovanja in temeljnim pojmom. Nato na kratko nakažemo razvoj informacijske tehnologije, računalništva in kibernetskega kriminala, ki je v zadnjih tridesetih letih napredoval od najbolj preprostih do izredno kompleksnih kaznivih dejanj mednarodnih razsežnosti. Razvoj informacijske tehnologije nam prikaže, kako hitro se je ta razvila in v kako kratkem času so nastala specifična kazniva dejanja, danes poznana pod skupnim pojmom kibernetski kriminal. Sledi podrobna predstavitev Konvencije o kibernetski kriminaliteti in njenega Dodatnega protokola o obravnavi rasističnih in ksenofobičnih dejanj – temeljna mednarodno sprejeta dokumenta za potrebe uspešnega kazenskega pregona kibernetskega kriminala. Osrednji del disertacije predstavljajo sklopi kaznivih dejanj s predstavitvijo sodobnih trendov in pravnih problemov. Uvodno poglavje je namenjeno predstavitvi zavarovanih pravnih vrednot in dobrin ter dilemam protipravnosti kaznivih dejanj kibernetskega kriminala, nato pa v naslednjih trinajstih poglavjih (Protipravni dostop, Protipravno prestrezanje, Motenje podatkov, Motenje sistemov, Zloraba naprav, Računalniško ponarejanje, Računalniška goljufija, Kazniva dejanja, povezana z otroško pornografijo, Kazniva dejanja, povezana s kršitvijo avtorske in sorodnih pravic, Razžalitev in kazniva dejanja zoper čast in dobro ime, Grožnja preko informacijskega sistema, Zanikanje, hujše zmanjševanje pomena, odobravanje ali zagovarjanje genocida ali hudodelstev zoper človečnost, Razširjanje rasističnega in ksenofobičnega gradiva v informacijskih sistemih) obravnavamo temeljne pojavne oblike kaznivih dejanj kibernetskega kriminala, njihove posebnosti in sodobne dileme, ki se pojavljajo v kazenskem pravu. Uporabljamo tudi mednarodnopravno primerjavo s tujimi tako anglo-ameriškimi kot kontinentalnimi kazenskimi zakonodajami. V zaključku povzamemo temeljne ugotovitve, rešitve in dileme, napovemo trende kazenskega prava v povezavi s kibernetskim kriminalom v prihodnosti, potrdimo temeljne dispozicije in sprejmemo osnovno tezo disertacije.
Ključne besede: Kibernetski kriminal, kazenska zakonodaja, kazensko pravo, kazniva dejanja, računalniški kriminal, kibernetska kriminaliteta, Konvencija o kibernetski kriminaliteti, kazenski zakonik KZ-1.
Objavljeno: 02.12.2015; Ogledov: 702; Prenosov: 308
.pdf Polno besedilo (3,44 MB)

9.
Kazenska odgovornost in kazenski postopek proti mladoletnim storilcem - primerjalno z ZDA
Jerneja Čučnik, 2017, magistrsko delo

Opis: Mladoletniki so kot vitalni del naše družbe neločljivo povezani tudi s kazenskim pravom. Že od nekdaj so ljudje verjeli, da mladoletni storilci kaznivih dejanj ne morejo biti obravnavani enako kakor polnoletni storilci. Skozi zgodovinski razvoj se je njihova kazenskopravna obravnava bolj ali manj enačila s polnoletnimi osebami, a je na koncu 20. stoletja vpliv preostalih znanosti, ki se ukvarjajo s človekom, le pomembno vplival, da se je ta veja kazenskega prava dokončno odcepila in zaživela svoje življenje. Še posebej velik vpliv na to je imel razvoj otroške psihologije, kjer je predmet preučevanja mladoletnikova osebnost. Posebne obravnave mladoletnih storilcev ne terjajo le razlogi moralnosti in pravičnosti, ampak tudi razlog posebnih fizioloških in psiholoških značilnosti mladoletnikov. V pričujočem magistrskem delu sem preučila slovensko in ameriško pozitivno kazenskopravno ureditev mladoletniškega kazenskega prava in ju medsebojno primerjala. Tako sem izluščila pomanjkljivosti in prednosti vsakega izmed pravnih sistemov in bralca opozorila na razlike in razhajanja med njima. Osredotočila sem se na tri sklope mladoletniškega kazenskega prava, ki sem jih skozi celotno delo smiselno in logično predstavila bralcu. In sicer sem v prvem poglavju bralca teoretično uvedla v predmet raziskave predmetnega magistrskega dela, predstavila sem mu uporabljene metode raziskovanja ter zastavljene cilje in hipoteze. V drugem poglavju sem obravnavala sam pojem mladoletniškega kazenskega prava, kjer sem bralcu med drugim predstavila temeljne značilnosti in karakteristike, da lahko razume koncept mladoletniškega kazenskega prava, njegov namen in normativno ureditev v pravnem sistemu. Nato sem bralca popeljala še skozi zgodovinski razvoj mladoletniškega kazenskega prava na kontinentu in v anglosaksonskem pravnem redu in mu predstavila modele kazenskega mladoletniškega prava, ki so se izoblikovali. Bralcu sem konkretneje predstavila razvoj mladoletniškega kazenskega prava v Sloveniji. V tretjem poglavju, ki nosi naslov Kazenska odgovornost, sem bralca sprva seznanila s samim pojmom kazenske odgovornosti na sploh in sem ga šele nato uvedla v pojem kazenske odgovornosti v luči mladoletniškega prestopništva, saj pojma ne nosita popolnoma enake vsebine. V tem poglavju sem se osredotočila na pomen starostnih mej in določitev le-teh. Najprej sem bralca spoznala s slovensko pravno ureditvijo, nato še z bolj strogo in kaznovalno usmerjeno ameriško pravno ureditvijo in specifikami, ki jih poznajo. Naslednje poglavje nosi naslov Kazenski postopek, kjer se bralec podrobneje seznani s posebnostim kazenskega postopka proti mladoletnim storilcem napram rednemu kazenskemu postopku in fazami le-tega. Predstavljene so možnosti za neformalen kazenski pregon, ki ga pozna slovenska kazenska zakonodaja. Primerjalno-pravno je prikazan še ameriški pravni sistem, njegove posebnosti in faze kazenskega postopka proti mladoletnikom. Magistrsko delo sem zaključila s poglavjem, v katerem sem bralcu predstavila nekatere sodne odločbe Vrhovnega sodišča ZDA, ki so korenito vplivale na mladoletniško kazensko pravo in varovanje mladoletnikov kot družbene skupine, ki ni popolnoma zrela in ima določene pomanjkljivosti na področjih razmišljanja, presojanja in nadzora svojih impulzov.
Ključne besede: mladoletniško kazensko pravo, mladoletniško prestopništvo, mladoletni storilec, kazenska odgovornost mladoletnika, statusni delikti, transfer pristojnosti, kazenski postopek proti mladoletnim storilcem
Objavljeno: 13.11.2017; Ogledov: 9; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (775,70 KB)

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici