| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 885
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Izzivi vodenja generacije z v trgovinah z oblačili
Neža Primožič, 2021, diplomsko delo

Opis: Vodenje je pomemben del managementa, ki vključuje usmerjanje, vplivanje in motiviranje zaposlenih, da bi ustrezno opravili naloge, potrebne za doseganje ciljev. Raziskovanje nove generacije Z, ki že zaseda delovna mesta, je bistveno za uspešno vodenje, saj bo s svojimi značilnostmi zagotovo spremenila delovno okolje, kar managerjem predstavlja velik izziv pri vodenju. Raziskali smo ključne značilnosti in delovne vrednote generacije Z. S kritičnim pregledom sekundarnih virov smo opredelili časovni in demografski okvir ter opredelili trende, ki so oblikovali generacijo Z in njihova pričakovanja na delovnem mestu. Visoka tehnološka usposobljenost je pozitivno in negativno vplivala na vse poglede njihovega življenja. Z analizo raziskav o generaciji Z in skozi intervjuje z vodjami različnih trgovin z oblačili smo ugotovili, da ima generacija Z slabe delovne navade, zato potrebuje vodenje in usmerjanje na področju socialnih veščin, timskega dela in delovnih navad. Zaradi minljive pozornosti je potrebno generacijo Z motivirati z različnimi nalogami in izzivi, da delo ne postane monotono, prav tako je za vodenje generacije Z bistvena odprta in jasna komunikacija, ki je podkrepljena s vizualnimi prikazi. Z opredelitvijo značilnosti generacije Z smo managerjem predstavili bolj jasno sliko, kakšen delavec je pripadnik generacije Z, ter na podlagi ugotovljenih značilnosti predlagali smernice, kako ustrezno voditi generacijo in se soočiti z izzivi, ki jih generacija Z prinaša. Vključevanje tehnologije v delovni proces, transparentno vodenje in jasna komunikacija, podkrepljena z povratnimi informacijami so priporočila za uspešno vodenje generacije Z. Podjetja se morajo bolj zavedati pomembnosti človeških virov in več vlagati v izobraževanje managerjev na področju vodenja in spreminjanju delovnega okolja, da bodo privabili mlado delovno silo in s tem ostali konkurenčni na trgu.
Ključne besede: Generacija Z, izzivi, vodenje, delovno okolje
Objavljeno: 08.06.2021; Ogledov: 33; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (805,96 KB)

2.
Vloga triažne medicinske sestre pri obravnavi bolnika s sepso
Miha Zadravec, 2021, diplomsko delo

Opis: Kljub učinkovitim antibiotikom za zdravljenje okužb, ki so osnova razvoja sepse, incidenca sepse v zadnjih desetletjih narašča. Smrtnost pri bolnikih s sepso je odvisna od tega, ali dovolj zgodaj prepoznamo znake in simptome sepse ter zagotovimo zgodnje in ustrezno zdravljenje, ki se velikokrat začne v urgentnem centru. V procesu sprejema bolnika v urgentni center predstavlja triaža pomemben del v procesu nudenja nujne medicinske pomoči. Hitra razvrstitev v triažo in pravilna določitev bolnikove resnosti bolezni omogočita pravočasni začetek terapevtskih posegov in izboljšata izid zdravljenja. To je še posebej pomembno, ker sepsa morda ni jasno razvidna, ko bolnik prispe na urgenco. Potreba po dodatnem izobraževanju o sepsi je nujno potrebna. MTS je potrebno prilagajati glede na obravnavane paciente, njihove lastnosti in izkušnje zdravstvenih delavcev.
Ključne besede: sepsa, triaža, medicinska sestra, urgentni center
Objavljeno: 04.06.2021; Ogledov: 74; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (2,07 MB)

3.
Genealogija rodbine Herberstein s posebnim poudarkom na spodnještajerskih vejah
Matjaž Grahornik, 2021, doktorska disertacija

Opis: Disertacija obravnava celoten rodovnik rodbine Herberstein. Prastari vzhodnoštajerski plemiški rodbini Herberstein lahko v virih sledimo od konca 13. stoletja. Njen začetnik Oto iz Hartberga je bil iz rodu Aflenških. Ob zakupu stubenberškega fevda utrdbe Herberstein se je leta 1290 poimenoval po Hartbergu, leta 1320 pa prvič po utrdbi Herberstein. Čeprav je kot lastnik Herbersteina z gospostvom razpolagal svobodno, so bili on in njegovi nasledniki še dve stoletji vazali gospodov Stubenbergov. Ob njih so Herbersteini pozneje služili še gospodom Ptujskim, salzburški nadškofiji ter škofijam v Seckauu, Krki in Bambergu. Vojaška služba jim je postopoma prinesla ugled, tako da so začeli od 15. stoletja služiti deželnim knezom, sprva notranjeavstrijskemu vojvodi Ernestu Habsburškemu. S Friderikom III. so pričeli služiti cesarju. Pod okriljem Habsburžanov so počasi prevzemali pomembne naloge ter službe v deželni upravi, vojski in diplomaciji, kar jim je poleg večjega ugleda prineslo materialno gotovost, ki je bila temelj njihove poznejše moči. Herbersteini so Habsburžanom ostali zvesti do konca monarhije. Njihova zvestoba in podpora Habsburžanom je bila od druge polovice 15. stoletja, ko so se ti utrdili na položaju deželnega kneza, dejansko samoumevna. Leta 1427 se je rodbina z dedno pogodbo med bratoma Jurijem II. in Andrejem razdelila na dve liniji, starejšo in mlajšo. Rodbinski liniji sta doživljali različno usodo. Pripadniki starejše linije, ki se je do začetka 17. stoletja z bratoma Bernardinom II. in Jurijem Andrejem razdelila na starejšo in mlajšo vejo, so do zadnje četrtine 17. stoletja delovali po načelu primogeniture. Pri starejši veji je najstarejši (živeči) sin podedoval oziroma užival matično posest z gradom Herberstein, pri mlajši veji pa pozneje (od leta 1670) posest Grafenort v Šleziji. S smrtjo Janeza Leopolda Erdmana (1659–1729) je mlajša veja po moški strani izumrla, uživanje tamkajšnjega fidejkomisa pa je prešlo na starejšo vejo. Mlajša linija se je že v 16. stoletju razcepila na številne glavne in nato stranske veje, ki so se imenovale po večjih ali manjših gospostvih, posestvih, gradovih in dvorcih, kjer so (sprva) živele. Za razvejanje mlajše linije je zaslužen Jurij V. (1501–1560) iz Lankowitza, prvi štajerski deželni glavar iz rodbine Herberstein. Njegova sinova Leopold (ok. 1532–1606) in Jurij Rupert (ok. 1540–1612) sta začetnika dveh novih vej; prvi je ustanovitelj štajerske v Pusterwaldu, drugi pa spodnjeavstrijske v Sierndorfu. Janez (II.) (1472–1535), stric Jurija V., je osnoval glavno vejo na štajerskem Neubergu, ki je po moški strani izumrla leta 1690. Jurij Andrej (1514–1543), mlajši brat Jurija V., je ustanovitelj t. i. posebne veje, ki je po moški strani izumrla po letu 1645. Mlajšo linijo je dodatno razvejal najmlajši brat Jurija V., Jurij Sigmund (1518–1578) s štajerskega gospostva Lankowitz. V njegovem zakonu z Marušo pl. Pöttschach se je rodilo pet sinov: Sigmund Friderik (1549–1620), Janez Friderik (1554–1615), Jurij Krištof (1556–1613), Jakob Franc (1557–1600) in Volf(gang) Viljem (1561–1618). Najstarejši sin je nadaljeval lankoviško vejo, ostali pa so začetniki novih: hrastovške, viltuške, mlajše spodnjeavstrijske in betnavske. Nekatere od teh so se pozneje dodatno razvejale, vse pa so naposled (po moški strani) odmrle: lankoviška leta 1814, hrastovška leta 1813, viltuška leta 1727 (ali 1735), mlajša spodnjeavstrijska v letih 1719/20 in betnavska leta 1737. Mlajša linija je naposled izumrla v vseh svojih vejah. Njena poslednja predstavnika sta bila Karel Jožef grof Herberstein-Moltke, stolni kanonik v Salzburgu, Freisingu in Osnabrücku, ki je umrl leta 1837, in njegova sestra Marija Antonija, poročena grofica Batthyány, ki je umrla leto za njim. Od obeh linij se je do danes ohranila samo starejša glavna veja starejše linije z gradu Herberstein, ki se je od 19. stoletja precej razvejala.
Ključne besede: Herberstein, genealogija, plemstvo, zgodovina, zgodnji novi vek, habsburška monarhija, Slovenija, Štajerska
Objavljeno: 01.06.2021; Ogledov: 212; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (7,72 MB)

4.
Celovito BIM projektiranje infrastrukturnega objekta
Žiga Bauman, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava celovit pristop k izdelavi 3D, 4D in 5D BIM modela cestnega odseka v občini Hoče-Slivnica. Za izdelavo modela smo uporabili programska orodja Autodesk Civil 3D in Trimble Vico Office. V nadaljevanju je opisan postopek izdelave BIM modelov. Končen rezultat naloge je izdelan 3D BIM model infrastrukturnega objekta ter izvoz v odprtokodno datoteko IFC. 4D in 5D BIM model smo izdelali s Trimble Vico Office, v katerega smo uvozili prej izdelan IFC. Magistrsko delo je razdeljeno na teoretični in praktični del. V teoretičnem delu smo podali osnovne informacije, potrebne za razumevanje BIM-pristopa, ter opisali sestavo sheme IFC, ki omogoča odprtokodno izmenjavo datotek med programskimi orodji. V praktičnem delu smo na primeru ceste v gospodarsko cono Hoče I-11 izdelali BIM model. V zaključku smo podali ugotovitve ter opisali prednosti in slabosti takšnega pristopa.
Ključne besede: gradbeništvo, BIM, infrastruktura
Objavljeno: 27.05.2021; Ogledov: 101; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (20,55 MB)

5.
Zasnova in statična analiza jeklene stolpnice višine 53 m z dvonadstropno podzemno garažo
Miha Vodeb, 2021, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je zasnova, statična in dinamična analiza ter dimenzioniranje jeklene stolpnice višine 53 m, z dvonadstropno podzemno armiranobetonsko garažo višine 7 m. Tlorisne dimenzije jeklenega dela so 21 m x 21 m in armiranobetonskega dela 49 m x 49 m. Medetažne plošče so iz prefabriciranih betonskih elementov. Na podlagi lokacije objekta v Mariboru so bili izvedeni izračuni spremenljivih obtežb. Za modeliranje konstrukcije in njeno analizo je uporabljen program Scia Engineer, za dimenzioniranje stikov pa program Idea Statica. Pri dimenzioniranju so upoštevani veljavni evropski standardi Evrokod, od SIST EN 1990 do SIST EN 1998. Dimenzionirani so vsi glavni in sekundarni elementi jeklene konstrukcije, pri armiranobetonskem delu pa karakteristična plošča, vzdolžni in prečni nosilci, stebri in temeljna plošča.
Ključne besede: jeklene konstrukcije, statična analiza, potresna analiza, gradbeništvo
Objavljeno: 20.05.2021; Ogledov: 93; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (11,43 MB)

6.
Analiza samoučinkovitosti študentov predšolske vzgoje na gibalnem področju
Gabrijela Gselman, 2021, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je raziskati samoučinkovitost študentov na gibalnem področju. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo se osredotočili na dve temi; in sicer gibalno področje v vrtcu ter samoučinkovitost. Izpostavili smo pomen gibalne dejavnosti v vrtcu in njen vpliv na razvoj otroka. Opredelili smo značilnosti samoučinkovitosti na splošno ter tudi samoučinkovitost učitelja pri vodenju razreda, sodelovanju z učenci in v organizaciji. V tretjem večjem poglavju teoretičnega dela pa smo predstavili podatke in rezultate treh raziskav o zaznavi samoučinkovitosti pedagoškega osebja pri poučevanju temeljnih motoričnih sposobnosti. V empiričnem delu raziskave smo uporabili kavzalno-neeksperimentalno metodo empiričnega raziskovanja. Podatke smo zbrali s pomočjo kvantitativne tehnike in uporabili lestvico za ocenjevanje samoučinkovitosti učiteljev (Bandura, 2006). V raziskavi je sodelovalo 179 študentov rednega in izrednega študija predšolske vzgoje. Stopnjo samoučinkovitosti študentov smo preverjali na šestih gibalnih področjih. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo ugotovili, da imajo v povprečju odgovorov višjo stopnjo samoučinkovitosti študenti tretjih letnikov, študenti s končano srednjo zdravstveno šolo ter študenti rednega študijskega programa.
Ključne besede: primerjava, samoučinkovitost, študenti predšolske vzgoje, gibalno področje, razvoj otroka
Objavljeno: 17.05.2021; Ogledov: 53; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

7.
Konstruiranje tlačne posode za kompenzacijo nihanja tlakov
Miha Kosi, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljeno konstruiranje tlačne posode za podjetje Silkem d.o.o.. Tlačna posoda je konstruirana po standardu EN 13445. V začetku naloge so predstavljene teoretične osnove tlačnih posod ter standarda EN 13445. V nadaljevanju so podane zahteve za tlačno posodo, ki jih je podalo podjetje ter trdnostni preračun. Predstavljena je tudi analiza modela tlačne posode po metodi končnih elementov. 3D model je izdelan v programski opremi Solidworks2019, simulacije pa so iz vedene v programski opremi Abaqus CAE.
Ključne besede: tlačne posode, konstruiranje, numerične analize, trdnostni preračun, diplomske naloge
Objavljeno: 12.05.2021; Ogledov: 169; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

8.
Uporaba sodobne tehnologije pri zagotavljanju in izboljšanju varnosti koprskega pristanišča
Peter Maglica, 2021, diplomsko delo

Opis: Zagotavljanje varnosti edinega slovenskega tovornega pristanišča Luka Koper d.d., ki mu je zaradi geostrateške lege omogočeno uspešno povezovanje mednarodnega pomorskega prometa z mednarodnim železniškim in tovornim prometom in je zaradi tega eden najpomembnejših gospodarskih subjektov v regiji in državi, je zelo zahtevna in kompleksna naloga. S pomembnostjo tako velikih gospodarskih subjektov se pokaže tudi druga plat medalje, in sicer grožnje in tveganja, s pojavom katerih bi bila lahko ogrožena nemoteno delovanje in nadaljnji razvoj gospodarskega subjekta, kot tudi problemi pri uspešnem zagotavljanju varnosti, saj je v ta proces vključenih več različnih subjektov z različnimi zakonskimi pooblastili. Za izvajanje glavne storitvene dejavnosti pristanišča kot povezave med morjem in kopnim, torej pretovora blaga med ladijskimi in kopenskimi transportnimi sredstvi, so potrebni posebni varnostni pristopi, saj mora biti poleg kopenskega dela zagotovljena tudi varnost morskega dela, imenovanega pristaniški akvatorij. Zaradi tega dejstva pristanišče ni podvrženo samo klasičnim in sodobnim, temveč tudi pomorskim grožnjam in tveganjem, za katera je v prvi vrsti pristojna varnostna služba Luke Koper d.d., ki ji s skromnim naborom zakonitih ukrepov za zdaj še uspeva obvladovanje in zoperstavljanje le-tem. Pri zagotavljanju varnosti ji je v veliko pomoč sodobna tehnologija, ki pa je po drugi plati zaradi izredno hitrega razvoja izpostavljena novim, sodobnim tveganjem in s tem novim izzivom, s katerimi je ali bo morala biti soočena. Ravno zaradi sodobnih groženj bo potrebno veliko dela v smeri posodabljanja zakonskih predpisov za ureditev, opredelitev in podajanje smernic za zagotavljanje varnosti pristanišča, saj v trenutni zakonodaji ni ustreznih pravnih podlag za sektor zasebnega varovanja pri uporabi sodobnih tehnologij za zagotavljanje varnosti pristanišča. Z anonimno anketo, ki je bila izvedena med pripadniki subjektov, udeleženih pri zagotavljanju varnosti koprskega pristanišča, je bilo ugotovljeno, da se relativno izkušen kader zaveda sodobnih groženj in tveganj ter da mu je pri delu v veliko pomoč sodobna tehnologija v tem smislu, da brez njene uporabe varnost ne bi mogla biti ustrezno zagotovljena; potrjene so bile ugotovitve teoretičnega dela, s čimer je bila potrjena hipoteza 1, da bi uvedba sodobne tehnologije pomembno prispevala k izboljšanju učinkovitega varovanja koprskega pristanišča, in ovržena hipoteza 2, saj sektor zasebnega varovanja s strani države nima zagotovljenih ustreznih pravnih podlag za uporabo sodobne tehnologije pri varovanju pristanišča.
Ključne besede: diplomske naloge, Luka Koper, varnost pristanišča, sodobne tehnologije, pristaniški akvatorij, pomorski terorizem
Objavljeno: 05.05.2021; Ogledov: 89; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (3,30 MB)

9.
Možnosti delovanja detektivov na področju bagatelne kriminalitete
Benjamin Kocbek, 2021, diplomsko delo

Opis: V zaključnem delu so bile raziskane možnosti delovanja zasebnih detektivov na področju bagatelne kriminalitete. Tema naloge ima dva ključna elementa, in sicer zasebni detektivi, ki v Sloveniji delujejo kot gospodarska dejavnost v zasebnem sektorju in bagatelna kriminaliteta, s katero označujemo lažja kazniva dejanja. Med samo izdelavo naloge so bile z viri in raziskovalnim delom raziskane možnosti povezave med tema dvema elementoma. V Sloveniji bagatelno kriminaliteto odkriva, preprečuje in preiskuje policija. Ta zbere dokazno gradivo in vse, kar bi lahko pomagalo državnim tožilcem pri pregonu tovrstnih kaznivih dejanj. Policija pa mora za večjo učinkovitost pri odkrivanju kriminalitete sodelovati z zasebno varnostnimi službami in zasebnimi detektivi, ki v sklopu svojega dela večkrat zasledijo kaznivo dejanje, o katerem morajo poročati policiji.
Ključne besede: diplomske naloge, bagatelna kriminaliteta, zasebni detektivi, detektivska dejavnost, kazenski pregon
Objavljeno: 04.05.2021; Ogledov: 56; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (735,92 KB)

10.
Pravni vidik pranja denarja - moderne pojavne oblike
Rima Salman, 2021, magistrsko delo

Opis: Pranje denarja ni klasično kaznivo dejanje, saj nakazuje na spremenjene ekonomske in družbene razmere zadnjih desetletij. Ni le finančni delikt, pač pa je tudi orodje, ki med drugim omogoča vsa druga kazniva dejanja - od trgovine z mamili, politične korupcije, terorizma in vrsto številnih drugih kaznivih dejanj. Za kaznivo dejanje pranja denarja gre, ko nekdo poskuša prikriti resnično naravo, lokacijo, vir, dejansko lastništvo ali nadzor premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem. Kaznivo dejanje pranja denarja vselej vključuje dve kaznivi dejanji: predhodno kaznivo dejanje, s katerim storilci pridobijo premoženjsko korist in kaznivo dejanje legitimizacije te premoženjske koristi. Pranje denarja ima veliko škodljivih vplivov - škoduje institucijam finančnega sektorja, ki imajo pomembno vlogo pri gospodarski rasti, spodbuja kriminal in korupcijo ter na sploh zmanjšuje učinkovitost v realnem gospodarskem sektorju. V zadnjih letih so tako vrste plačil kot tudi načini plačevanja z razvojem novih tehnologij doživeli velik val sprememb. Virtualne valute prinašajo v poslovanje in finančni sektor številne novitete, ki sicer že danes omogočajo kopico prednosti, a hkrati s tem lahko tudi storilcem kaznivih dejanj olajšajo prikrivanje resničnega izvora sredstev in prenos le-teh prek državnih meja, preiskovalnim organom pa otežijo odkrivanje kaznivih dejanj in njihovih storilcev. V mnogih primerih so storilci kaznivega dejanja pranja denarja vsaj korak pred aktualno zakonodajo in v preteklosti je bil ta razkorak še večji, predvsem zaradi virtualnih valut (med katere spadajo tudi kriptovalute), saj regulative praktično ni bilo. V zadnjih letih se stanje izboljšuje, saj številne organizacije (FATF, itd.) z medsebojnim sodelovanjem in poenotenjem pravil uspešno ožijo prostor morebitnih zlorab. Kljub temu pa za regulatorje ostaja mnogo izzivov, saj se poleg obstoječih tipologij pranja denarja, znova in znova pojavljajo tudi nove, ki so natančneje predstavljene tudi v tem magistrskem delu. Toda ali lahko za boj proti pranju denarja z virtualnimi valutami uporabimo enaka »orodja« kot pri pranju denarja s fiat valutami? Čeprav bi morda mislili, da virtualne valute v digitalnem svetu obstajajo brez običajnih pravil realnega sveta, pa je potrebno poudariti, da vse virtualne entitete vedno puščajo sled v resničnem svetu. Borze kriptovalut imajo namreč svoje lastnike, strežnike in registrirane sedeže, zaradi česar jih je mogoče podrediti določeni jurisdikciji in na podlagi tega izvrševati zakone. Lastniki kripto borz so se dolgo lahko izogibali transparentnemu delovanju, in razlog za to je bil ta, da so svojo identiteto prikrivali z uporabo priljubljene metode pralcev denarja-fiat valut, tj. z nerazkritjem podatkov o dejanskem lastništvu podjetja. Dokler bodo takšna podjetja obstajala, bo boj proti pranju denarja v virtualnem svetu resno oviran. In zato je v boju proti omenjenemu kaznivemu dejanju v prvi vrsti potrebno izvajati zelo enostavno in že uveljavljeno rešitev: ustaviti prakso ustanavljanja in posledično delovanja podjetij brez transparentnega dejanskega lastništva. To bi regulatorjem omogočilo, da bi le-ti ugotovili kdo je resnični lastnik in upravljalec spletnih mest s kriptovalutami. Ko bodo regulatorji imeli povsod vpogled kdo so dejanski lastniki, jih bodo lahko tudi pozvali na odgovornost. Prizadevanja za učinkovitejšo regulacijo v zvezi s pranjem denarja bodo tako veliko uspešnejša. S tem kriptovalute ne bodo postale sinonim za pranje denarja. Na koncu pa ne gre prezreti, da količina opranega denarja z modernimi tehnologijami (virtualne valute) v primerjavi s količino denarja, ki je oprana s fiat valutami, še vedno predstavlja neznaten delež. Potencial zlorab s pomočjo uporabe modernih tehnologij je še vedno signifikanten, zato ostaja na tem področju še precej dela za preprečevanje pranja denarja.
Ključne besede: kaznivo dejanje, pranje denarja, Urad za preprečevanje pranja denarja, ZPPDFT-1, digitalne valute, kriptovalute, darknet, Bitcoin, digitalne denarnice, AMLD
Objavljeno: 21.04.2021; Ogledov: 193; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

Iskanje izvedeno v 0.48 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici