| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


81 - 84 / 84
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
81.
The Revelation of Virginia Woolf`s Existentialist Aesthetics in the novels To the Lighthouse and The Waves
Maša Sitar, 2018, magistrsko delo

Opis: My thesis is that Virginia Woolf subverts the conventional notion of time and in refusing to accept the chronological sequence of time, adopts Henri Bergson's time philosophy. The common ground between these two authors is analysed through their interest in human consciousness, their epistemological interest in the interaction between memory and perception, their adoption of a specific world-view and the importance of imagery in strengthening thematic content. Woolf’s treatment of philosophical concepts of time, memory and intuition indicates that she is predominately influenced by Bergson. Though not conclusive, the analysis may contribute to our understanding of Woolf’s fiction and illuminate certain aspects of Woolf's work. Using Woolf's novels To the Lighthouse and The Waves as primary texts to elucidate the human experience of time, provides sufficient evidence to prove that Woolf’s system of ideas relies on Bergsonian time philosophy; in particular, the research aims to prove that Woolf fully adhered to his conceptualization of dualist temporality and built her fiction upon Bergsonian dualisms. In this context, we unravel the importance of unity, continuity, epiphany and intuition. These concepts are used to explore the unified experience of time and hold the key to temporal illumination, for in illuminating transience, Woolf also illuminates the manner of transcending it. Thus, she creates a viewpoint that discloses continuity and unfolds in unity. By combining apparently irreconcilable dualisms, she reveals the Bergsonian idea of the multiplicity of conscious states and surpasses the absurdity of life; in other words, this philosophy provides Woolf with a key to answering the existential question of the meaning of life.
Ključne besede: Virginia Woolf, Henri Bergson, existentialism, modernism, To the Lighthouse, The Waves, dualisms, time, duration, multiplicity, consciousness, unity, continuity, epiphany, and intuition.
Objavljeno: 08.01.2019; Ogledov: 88; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (676,94 KB)

82.
Botanično izrazje v slovenskih prevodih izbranih del Williama Shakespearja: analiza izvirnika in prevodov
Nina Balažek, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu Botanično izrazje v slovenskih prevodih izbranih del Williama Shakespearja: analiza izvirnika in prevodov so zbrana imena rastlin in rož, ki se pojavljajo v Shakespearjevih delih, tragediji Hamlet in komediji Sen kresne noči. Imena rastlin in rož smo pridobili iz različnih virov, in sicer smo izhajali iz članka Phyllis Cooka William Shakespeare, Botanist, Henry Ellacombove knjige The Plant-Lore & Garden-Craft of Shakespeare in Male flore Slovenije (Martinčič idr. 1999), s pomočjo katere smo klasificirali rastline in rože. Imena smo zbirali ročno z branjem izvirnikov in njihov prevod preverjali v šestih slovenskih prevodih. Uporabili smo tudi korpus Opensourceshakespeare s pomočjo katerega smo preverjali pogostost pojavljanja imen določenih rastlin. Imena rastlin smo razvrstili tako, da smo najprej navedli ime, ki se pojavlja v Shakespearjevem izvirniku, nato smo navedli moderno znanstveno ime rastline, družino v katero spada ter na koncu še uradno ali narečno slovensko poimenovanje. Opazovali smo 97 imen rastlin/rož, od tega 34 imen, ki se pojavljajo v drami Hamlet in 63 imen, ki se pojavljajo v drami Sen kresne noči. S pomočjo dostopne literature smo ugotovili, da se nekatera današnja imena rastlin razlikujejo od tistih v Elizabetinski dobi, zato smo opazovali ali je to v slovenskih prevodih upoštevano. V magistrskem delu smo se osredotočili predvsem na opazovanje simboličnega pomena rastlin/rož in morebitno spremembo simbolizma v slovenskih prevodih. Uporabili smo štiri slovenske prevode drame Hamlet, in sicer prevod Otona Župančiča, Milana Jesiha, Janka Modra in Srečka Fišerja ter dva slovenska prevoda drame Sen kresne noči, Otona Župančiča in Milana Jesiha. V slovenskih prevodih smo opazovali ali so prevajalci upoštevali vse rastline in njihovo pomembnost kot del poteka zgodbe v drami ali so katero omembo rastline izpustili ali jo nadomestili s kakšno drugo rastlino. Opazovali smo kakšna poimenovanja rastlin je vseboval slovenski prevod, in sicer ali je šlo za narečno poimenovanje, uradno slovensko poimenovanje ali samo za namigovanje na rastlino. Ravno izbor besed s strani prevajalcev nam pove veliko o času nastanka prevodov ter o spremembi jezika skozi čas.Prav tako pa nastanek prevodov ponuja mnogo informacij o zgodovini, jeziku, razlikah med kulturama in simbolizmu. Simbolizem rastlin/rož lahko pripomore k dojemanju drame in nakazuje na razlike v dojemanju drame v Angliji in Sloveniji. Povprečni slovenski bralec mora simbolizem razumeti, če želi da mu je drama popolnoma razumljiva in smiselna.
Ključne besede: jezik rož, William Shakespeare, Hamlet, Sen kresne noči, simbolizem rož, slovenski prevod, Elizabetinska doba.
Objavljeno: 10.05.2019; Ogledov: 69; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (717,14 KB)

83.
Poučevanje književnosti v srednji šoli: primerjava učnih načrtov za pouk angleščine v programih mednarodne mature in splošne gimnazije
Eva Cassandra Diane Fartek, 2019, magistrsko delo

Opis: Književnost nam daje primere jezika v svoji najboljši obliki. Zato se lahko uporablja kot orodje, ki izpostavlja dijake z višjo znanja pri pouku tujega jezika. Kljub temu se danes pri pouku angleščine v Sloveniji književnost zelo malo poučuje. Književnost je pogosto namenjena za slovnične in besediščne vaje, kot so klasične aktivnosti izpolnjevanja delovnih listov. Še posebej v gimnaziji, kjer dijaki začenjajo gimnazijski učni program z dobrim razumevanjem angleškega jezika, bi lahko pogosteje in bolj poglobljeno preučevali književnost. S tem bi dijaki lahko pridobili več znanja jezika in boljše razumevanje angleške kulture. Da bi odkrili kakršnekoli težave v zvezi s tem, kako se poučuje književnost pri pouku angleščine v gimnazijah in poiskali primerne rešitve, sem to poučevanje primerjala s svetovno znanim predmetom angleščine Jezik A: jezik in književnost, ki se poučuje v programu mednarodne mature. Po tem, ko so učenci in učitelji v obeh programih izpolnili vprašalnik in anketo, sem ugotovila, da bi lahko pri pouku angleščine v gimnazijah vključili več književnosti in bolj raznoliko književnost. Dijaki bi se lahko tudi bolj osredotočili na sam jezik v besedilih, za razliko od zdajšnjega učenja analize zgodbe in književnih likov. Učitelji bi lahko bili bolj usposobljeni za poučevanje književnosti v svojem univerzitetnem pedagoškem izobraževanju za poučevanje angleškega jezika. Dobro bi bilo, da se učiteljem nudi več sredstev in virov za poučevanje književnih del.
Ključne besede: književnost, EFL, poučevanje angleščine, gimnazija, mednarodna matura, učenje jezika
Objavljeno: 05.06.2019; Ogledov: 141; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (2,64 MB)

84.
Stories behind the dining table: the meaning and use of food in selected prose fiction by Alice Munro and Margaret Atwood
Lucija Dežan, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava pomen in rabo hrane v izbranih delih kanadskih pisateljic Alice Munro in Margaret Atwood. V analizo sta zajeta dva romana Atwoodove, in sicer The Edible Woman in Lady Oracle (Preročišče), Alice Munro pa je znana kot avtorica kratkih zgodb, zato analiza njenih del zajema deset kratkih zgodb iz treh različnih zbirk: Too Much Happiness (Preveč sreče), Who do You Think You Are? in The View from Castle Rock (Pogled z grajske pečine). Prvi del magistrske naloge obravnava raznolike vloge, ki jih ima hrana v vsakdanjem življenju. S pomočjo znanstvenih člankov, literarnih esejev, doktorskih disertacij in konferenčnih prispevkov je hrana v tem delu razdeljena na štiri ključna področja oziroma kategorije: i) hrana kot orodje nege, skrbi in seksualnosti, ii) hrana kot del zahodne kulture, iii) hrana kot pomembna sestavina družabnih dogodkov ter iv) hrana kot izraz moči in nadzora. V povezavi z nego in skrbjo je hrana obravnavana predvsem skozi dojenje, materinsko skrb ter socializacijo žensk, ki stremi k skrbi za druge. Pri seksualnosti se preučuje ustvarjanje erotičnega vzdušja, zapeljevanje s pomočjo hrane ter seksualna konotacija različnih prehranskih izdelkov. Znotraj kategorije hrane kot sestavine zahodne kulture so izpostavljeni problemi oglaševanja, ki ustvarjajo pritisk, povezan s telesno samopodobo posameznika, ter vplivajo na negativno dojemanje debelosti. Na kratko je predstavljeno tudi razlikovanje med tipično moško (meso) in žensko (zelenjava) hrano, izpostavljen pa je tudi vpliv hrane na razvrščanje ljudi glede na njihov socialni status. Pri kategoriji, ki se osredotoča na hrano kot element družabnih dogodkov, je preučevana vloga obrokov pri ustvarjanju družinske dinamike, vzdrževanju ritualov ter družbenega reda. Različni družabni dogodki, povezani s hrano (na primer slavnostne večerje, zabave s koktajli ali družinski pikniki), namreč namigujejo na različne stopnje bližine. Izpostavljena je vloga skupnih obrokov, ki utrjujejo skupinsko pripadnost ter spodbujajo upoštevanje pravil; ta služijo tudi kot sredstvo discipliniranja posameznika. Znotraj zadnje kategorije, ki preučuje vlogo hrane kot izraz moči, je pozornost osredotočena na razmerja med spoloma, razdelitev nalog (na primer, kdo pripravlja hrano, kdo plača večerjo, kje kdo sedi) ter moč družbenega pritiska, ki vpliva na oba spola in utrjuje sledenje tradicionalnim družbenim vlogam v kuhinji.
Ključne besede: hrana, književnost, kanadska književnost, kultura
Objavljeno: 18.09.2019; Ogledov: 34; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (628,18 KB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici