| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Razvoj kompozitnih nanovlaken na osnovi keratina, pridobljenega s hidrotermičnim postopkom : magistrsko delo
Miša Žnidarič, 2024, magistrsko delo

Opis: Keratin, prisoten v živalskih tkivih, kot sta perje in volna, predstavlja velik delež odpadkov iz tekstilne, kmetijske in mesno-predelovalne industrije. Zaradi težnje po zmanjšanju negativnih vplivov na okolje je nujna učinkovita pretvorba teh odpadkov v produkte z dodano vrednostjo. Metode ekstrakcije keratina iz različnih virov se razlikujejo predvsem po kvaliteti dobljenega ekstrakcijskega produkta in po njihovem okoljskem vplivu, pri čemer je glavni izziv uporabiti okolju prijazne metode za ekstrakcijo, ki dajejo keratin, primeren za specifično uporabo. Magistrska naloga se osredotoča na razvoj stabilnih nanovlaken iz keratina, pridobljenega iz odpadnega perja in volne s hidrotermičnim postopkom z uporabo subkritične vode. V ta namen so bile iz liofiliziranih ekstrakcijskih produktov pripravljene predilne raztopine. Zaradi mejnih vrednosti povprečja molskih mas v ekstrakcijskih produktih, smo keratin kombinirali s polietilen oksidom (PEO) v razmerjih 50/50 in 70/30. Za izdelavo nanovlaken je bila uporabljena tehnika brezigelnega elektropredenja, pri čemer smo optimizirali pogoje predenja. Z namenom izboljšanja stabilnosti izpredenih nanovlaken smo uporabili dva postopka zamreženja, in sicer z etilen glikol diglicidil etrom (EGDE) in z pentaeritritol triakrilatom (PETA). Predilnim raztopinam so bile pred predenjem analizirane naslednje lastnosti: prevodnost, viskoznost, pH, površinska napetost, velikost delcev, zeta potencial in koncentracija proteina. Kemično strukturo liofiliziranega keratina in izdelanih nanovlaken smo spremljali z infrardečo spektroskopijo (ATR-FTIR). Vrstična elektronska mikroskopija (SEM) je bila uporabljena za analizo uspešnosti oblikovanja nanovlaken, merjenje kontaktnih kotov pa za analizo hidrofilnosti nanovlaken. Za določanje antioksidativnosti raztopin keratin/PEO in nanovlaken je bila uporabljena metoda ABTS. Izkoristek ekstrakcije keratina iz odpadnega perja in volne je znašal 87,46 % ter 88,33 %. S tehniko SDS-PAGE je bila določena največja koncentracija molskih mas v suspenziji keratina iz perja in iz volne v območju med 4,6 in 9 kDa. Rezultati so pokazali, da je iz liofiliziranih produktov mogoče izdelati nanovlakna, ki vsebujejo relativno velike deleže (tudi do 70 %) keratina v mešanicah s PEO. Nanovlaknom iz mešanic keratin/PEO smo po zamreženju s PETA in z EGDE uspeli identificirati tipične keratinske vrhove s ATR-FTIR, kar jih naredi ključne za uporabo v biomedicinskih aplikacijah. Stopnja antioksidativnosti izdelanih nanovlaken je bila visoka (86,9 % inhibicija) in postopki zamreženja nanjo niso imeli pomembnega vpliva. Z uporabo zamreževalca PETA smo dosegli večje kontaktne kote (med 101,42˚ in 110,16˚) v primerjavi z uporabo zamreževalca EGDE (med 85,26˚ in 94,71˚), s čimer sklepamo, da so nanovlakna, zamrežena s PETA ob obsevanju z UV-svetlobo 40 min, stabilnejša ob stiku z vodo.
Ključne besede: keratin, subkritična voda, elektropredenje, nanovlakna, zamreženje, EGDE, PETA
Objavljeno v DKUM: 18.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (11,34 MB)

2.
Določanje polifenolnih komponent in njihovih antioksidativnih lastnosti v različnih vrstah medu : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Miša Žnidarič, 2022, diplomsko delo

Opis: Med je naravno živilo, ki se že stoletja uporablja v prehrani, danes pa postaja vedno bolj priljubljeno zaradi svojih zdravilnih lastnosti, ki jih ima na telo. Razlog za povečano povpraševanje po medu je visoka vsebnost fenolnih spojin in njihovih antioksidativnih lastnosti. V diplomski nalogi smo preverili, kakšna je vsebnost bioaktivnih komponent v različnih vrstah medu. Z uporabo maceracije, ultrazvočne ekstrakcije in ekstrakcije na trdni fazi smo izolirali fenolne spojine. Zanje velja, da v telesu v kombinaciji z drugimi biološko aktivnimi spojinami delujejo antioksidativno, antidiabetično, protimikrobno, protivnetno ter preprečujejo nastanek in razvoj rakavih celic. Pripravljenim vzorcem medu smo spektrofotometrično določili vsebnost celokupnih fenolov, flavonoidov in ogljikovih hidratov ter preverili antioksidativno aktivnost z DPPH, FRAP in CUPRAC metodo. S pomočjo tekočinske kromatografije z masno spektrometrijo (LC-MS/MS) smo kvantitativno in kvalitativno določili vsebnost osmih fenolnih spojin v vzorcih medu. V diplomski nalogi smo iz medu uspešno izolirali fenolne spojine in potrdili hipotezo, da se vsebnosti fenolnih spojin razlikujejo glede na vrsto medu. Ugotovili smo, da število skupnih fenolnih spojin vpliva na antioksidativno učinkovitost, saj so vzorci z višjo vsebnostjo celokupnih fenolov izkazovali boljše antioksidativne lastnosti. Uporabili smo več testov antioksidativnosti, s katerimi smo dobili slabo primerljive rezultate, saj se metode razlikujejo po mehanizmih delovanja. V metanolnih vzorcih medu smo določili najvišji delež kavne kisline in katehina, v nakisanih vzorcih pa je prevladovala tudi galna kislina. V vzorcih za čiščenje fenolnih spojin smo zaznali le elagno kislino, v očiščenih vzorcih pa največ elagne kisline in katehina. Potrdimo lahko hipotezo, da je med zaradi svoje sestave zelo kompleksen medij za izolacijo fenolnih komponent, saj sladkorji in druge komponente v medu motijo določitev fenolnih spojin.
Ključne besede: med, fenolne spojine, antioksidativna aktivnost, LC-MS/MS, testi antioksidativnosti
Objavljeno v DKUM: 19.09.2022; Ogledov: 693; Prenosov: 182
.pdf Celotno besedilo (6,92 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici