| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 22
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
Vzajemni skladi Zavarovalnice Triglav : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Ranko Babić, 2006, diplomsko delo

Ključne besede: vzajemni sklad, portfelj, vlagatelj
Objavljeno: 31.03.2008; Ogledov: 2851; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (371,45 KB)

5.
RAZISKAVA KREDITNEGA TVEGANJA S POMOČJO NEVRONSKIH MREŽ
Bernarda Šenk, 2008, doktorska disertacija

Opis: Aktivno upravljanje s tveganji je nujno za vsako podjetje, katerega cilj je dolgoročni obstoj in konkurenčnost na trgu. Ignoriranje kreditnega tveganja oziroma premajhno posvečanje (pozornosti) temu problemu lahko podjetje pripelje v resne težave, še posebno v času recesije. Mehanizem odloga plačila omogoča dobavitelju nadzorovati finančno stabilnost kupca, kar je v primeru prodaj brez odloga plačila onemogočeno. Vsa podjetja se pri prodaji z odlogom plačila srečujejo z zamudami, ki so pri izpolnitvah pogodbenih obveznosti v poslovni praksi pogoste. V pričujočem delu analiziramo tiste informacije, ki podjetjem izboljšajo napovedi o verjetnosti in zamudi poravnavanju računov. Tega problema smo se lotili tako, da smo ocenjevali zamude z različnimi empiričnimi modeli. V raziskavo smo vključili kazalnike bonitete kupcev in osebnostne lastnosti njihovih odgovornih oseb ter predhodne zamude pri plačilih. Pokazalo se je, da so osebnostne lastnosti zelo pomembne v odnosu kupec — dobavitelj. V tem odnosu medsebojno zaupanje, ki temelji na vestnosti, lahko vodi do povečanega obsega sodelovanja. Raziskava je potrdila, da bodo osebe, ki so bolj vestne, z večjo verjetnostjo vestno izpolnjevale obveznosti. Če ima direktor višje izražen nivo vestnosti in s tem tudi faceto izpolnjevanje obveznosti, bo to podjetje svoje obveznosti plačevalo svojemu dobavitelju z večjo verjetnostjo v dogovorjenem roku plačila. Hkrati s tem pa si bo to podjetje bolj verjetno poskušalo izboljšati boniteto, posledično pa bo imelo lažji in cenejši dostop do finančnih virov pri bankah. Modelski rezultati kažejo, da sta najboljši napovedovalki zamud prvi dve predhodni zamudi, sledijo oblika podjetja, leto, produktivnost zaposlenega (dodana vrednost in skupni prihodki na zaposlenega), plačilni pogoji (dnevi vezave kratkoročnih poslovnih obveznosti in dnevi odloženega plačila), odprtost za izkušnje in izpolnjevanje obveznosti. Pri analizi kreditnega tveganja s pomočjo kazalnikov bonitete podjetij in faktorji bonitete je bila najboljša splošna regresijska nevronska mreža (GRNN). Za analizo povezave dimenzij osebnosti in poddimenzij vestnosti z zamudami pa je bila najboljša nevronska mreža z večplastnimi perceptroni (NN z MLP), ki vsebuje eno skrito plast. Ravno tako smo dobili najučinkovitejše ocenjevanje zamud, kjer so vključeni vsi faktorji in predhodne zamude, z linearno nevronsko mrežo, s splošno regresijsko nevronsko mrežo (GRNN) in nevronsko mrežo z večplastnimi perceptroni (NN z MLP). V vseh primerih pa je bila najslabša nevronska mreža z radialno osnovno funkcijo (RBFNN).
Ključne besede: kreditno tveganje, nevronske mreže, boniteta, kazalniki, osebnost, vestnost, faktorska analiza, zamude.
Objavljeno: 05.01.2011; Ogledov: 2641; Prenosov: 184
.pdf Celotno besedilo (1,95 MB)

6.
Omejitve poslovanja bolnišnic - korenine neučinkovitosti slovenskega zdravstva
Mićo Mrkaić, Rado Pezdir, 2007, izvirni znanstveni članek

Opis: V članku skušamo odgovoriti na vprašanje, kako nekatere zunanje in notranje omejitve zmanjšujejo nabor odločitev, ki jih imajo na voljo poslovni direktorji javnih bolnišnic v Sloveniji. Analizirali smo vpliv kolektivnih pogodb (znotraj plačnega sistema in način kompenzacije za tveganja, ki izhajajo iz opravljanja zdravstvenega poklica) ter notranjo organizacijo javnih bolnišnic. Pokazali smo, da sta oba elementa omejevalna dejavnika pri racionalizaciji javnih sredstev za zdravstvo ter da zmanjšujeta koristi bolnikov, preko tega pa povečujeta zdravstvena tveganja oziroma zmanjšujeta možnost dostopa bolnikov do zdravstvenih storitev. Ugotavljamo, da bo za racionalizacijo javnega zdravstva potrebno povezati plačni sistem s produktivnostjo, organizacijsko shemo javnih bolnišnic pa spremeniti v organizacijsko shemo, ki je običajna za gospodarske družbe, v katerih se zaradi natančno določene razdelitve obveznosti in odgovornosti minimizirajo možnosti notranjih konfliktov.
Ključne besede: zdravstvena ekonomika, kolektivne pogodbe, organizacija javnih bolnišnic
Objavljeno: 04.06.2012; Ogledov: 1139; Prenosov: 69
URL Povezava na celotno besedilo

7.
Nova industrijska revolucija : komentar pri [dejavnosti] 24ur.com
Mićo Mrkaić, 2000, polemika, diskusijski prispevek, komentar

Ključne besede: nova ekonomija, produktivnost, gospodarska rast
Objavljeno: 04.06.2012; Ogledov: 1079; Prenosov: 22
URL Povezava na celotno besedilo

8.
Kdo od koga prepisuje : komentar pri [dejavnosti] 24ur.com
Mićo Mrkaić, 2000, polemika, diskusijski prispevek, komentar

Ključne besede: volitve, strankarski programi
Objavljeno: 04.06.2012; Ogledov: 571; Prenosov: 13
URL Povezava na celotno besedilo

9.
Diskretni šarm ameriških kandidatov : komentar pri [dejavnosti] 24ur.com
Mićo Mrkaić, 2000, polemika, diskusijski prispevek, komentar

Ključne besede: volitve, izobraževanje, pokojninski sklad
Objavljeno: 04.06.2012; Ogledov: 686; Prenosov: 15
URL Povezava na celotno besedilo

10.
Darwin, Hitler, ombudsman : komentar pri [dejavnosti] 24ur.com
Mićo Mrkaić, 2001, polemika, diskusijski prispevek, komentar

Ključne besede: civilna družba, ombudsman, človekove pravice
Objavljeno: 04.06.2012; Ogledov: 874; Prenosov: 17
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici