| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
VPLIV SALICILNE KISLINE NA VSEBNOST SKUPNIH FENOLOV V LUBJU NAVADNE SMREKE [Picea abies (L.) H. Karst] PRI NAPADU OSMEROZOBEGA SMREKOVEGA LUBADARJA (Ips typographus L.)
Metka Visočnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Osmerozobi smrekov lubadar (Ips typographus L.) je med podlubniki eden najpomembnejših škodljivcev navadne smreke [Picea abies (L.) H. Karst] v Evropi. Dovzetnost dreves za škodljivce je v veliki meri odvisna od sistemsko pridobljene odpornosti (SAR). Ta izzove kvalitativne in kvantitativne spremembe v kemični sestavi gostitelja in predstavlja trajnejši način obrambe. Vodilna signalna molekula, ki izzove sistemsko pridobljeno odpornost (SAR) je salicilna kislina (SK), saj je preko različnih mehanizmov, sposobna inducirati izražanje genov za obrambo rastline. V predstavljenem poskusu smo odseke debel navadne smreke tretirali s 100 mM SK in jo kasneje izpostavili podlubnikom. To smo storili z namenom, da bi preučili spremembe vsebnosti skupnih fenolov v sekundarnem floemu navadne smreke pri napadu osmerozobega smrekovega lubadarja. SK je ublažila inicialni odziv skupnih fenolov na napad podlubnikov. Nadalje, tretiranje s SK, je zakasnilo degradacijo skupnih fenolov oz. privedlo do aklimatizacije obrambnega odgovora skupnih fenolov. Ugotovili smo, da obrambni odgovor skupnih fenolov na napad podlubnikov ustreza splošnemu ekofiziološkemu konceptu.
Ključne besede: salicilna kislina, skupni fenoli, navadna smreka [Picea abies (L.) H. Karst], osmerozobi smrekov lubadar (Ips typographus L.)
Objavljeno: 27.08.2010; Ogledov: 2145; Prenosov: 196
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

2.
ODNOS JAVNOSTI DO DAROVANJA ORGANOV IN TRANSPLANTACIJSKE DEJAVNOSTI
Metka Visočnik, 2014, diplomsko delo/naloga

Opis: Izhodišča: Darovanje organov je ena najbolj etičnih oblik odgovornosti posameznika do soljudi. Zgodbe prejemnikov darovanih organov opozarjajo, da darovanje organov in tkiv rešuje življenja. Statistika žal kaže, da so potrebe še vedno veliko večje, kot je na voljo primernih organov, to pa je tudi razlog, da določen procent ljudi na listi čakajočih ne dočaka presaditve. Medtem pa obstaja nekaj, za kar se lahko vsakdo odloči in pomaga pridobiti organe in sicer z vpisom v register za darovanje. Metodologija: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Podatke smo dobili z anonimnimi vprašalniki, ki smo jih razdelili med naključno izbranimi prebivalci mesta Maribor in okolice. Anketni vprašalnik je vseboval 23 vprašanj polodprtega in zaprtega tipa. Podatke smo računalniško obdelali in grafično prikazali s pomočjo računalniškega programa Microsoft Word in Microsoft Excel. Rezultati: V raziskavi smo ugotovili, da imajo anketiranci izredno pozitiven odnos do darovanja organov in transplantacijske dejavnosti, medtem ko je v register darovalcev vpisan zelo nizek procent anketirancev (8 %). Večina anketiranih je mnenja, da je o transplantacijski dejavnosti in možnosti vpisa v register za darovanje zelo slabo seznanjena. Diskusija: Pomembno je, da ljudi seznanimo s pomenom darovanja organov in tkiv, ter na ta način rešimo marsikatero še tako dragoceno življenje. Zdravstveni delavci pa smo tisti, ki lahko z osveščanjem in aktivnim vključevanjem v transplantacijsko dejavnost k temu tudi največ pripomoremo.
Ključne besede: darovanje organov, transplantacijska dejavnost, javno mnenje, osveščenost prebivalstva
Objavljeno: 08.10.2014; Ogledov: 868; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

3.
Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici