Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Zbornik vključuje povzetke prispevkov, ki so bili predstavljeni na 8. Posvetu o ohranjanju in trajnostni rabi rastlinskih genskih virov (RGV), organiziranem s strani Univerze v Mariboru, Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Namen vsakoletnega posveta je ozaveščanje javnosti o pomembnosti ohranjanja RGV v Sloveniji, predstavitev novosti na tem področju, pregled dosežkov ter izmenjava izkušenj med sodelujočimi. Zaradi omejenega obsega razpoložljivih finančnih sredstev so trenutne dejavnosti JSRGB usmerjene predvsem v ohranitev obstoječih zbirk lokalnih genskih virov kmetijskih rastlin, manj pa je aktivnosti na področju sistematičnega ocenjevanja RGV glede uporabne vrednosti, tako v genskih bankah ex situ kot na njihovem naravnem rastišču in situ. Osrednja tema letošnjega posveta so bili trajni nasadi in sicer so bili v prvem sklopu predstavljeni prispevki, ki so obravnavali sadne rastline, v drugem sklopu pa so sledila predavanja na temo trajnih nasadov vinske trte. Ob zaključku so bile podane možnosti vzpostavitve ohranjanja RGV na kmetijah. Poudarjen je bil tudi pomen sistema kakovosti pri vodenju genskih bank.
Ključne besede: vodenje kakovosti, genska banka, trajni nasadi, tradicionalni genotipi sliv, genska banka vinske trte
Objavljeno v DKUM: 20.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1,85 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Vpliv učnega okolja na književno vzgojo v začetnih letih šolanja je redkeje obravnavan vidik in še posebej digitalna podpora pri tem postavlja pedagoškemu raziskovanju nova vprašanja. Med njimi je ključno, ali lahko z didaktično uporabo digitalnih učnih pomagal izboljšamo recepcijo književnosti pri učencih. Razlogi za raziskovalno poglobitev v to vprašanje so v razmerah, ko otroci že v polni meri živijo čas digitalne družbe, cilj književne vzgoje pa je, da ta okoliščina ne bi povzročila njihovega odmika od književnosti, pač pa zbližanje z njo, saj jim književnost zagotavlja bistvene kompetence, vire in strategije za soočanje z izzivi kronične krize 21. stoletja. Potrebne so spremembe tradicionalnega pouka književnosti z vidika upoštevanja digitalno podprtega učnega okolja, integriranja tehnologije v pedagoški pristop (TPACK in SAMR), digitalne pismenosti, digitalnega razkoraka in podpiranja »drugega tira« za otroke iz literarno manj spodbudnih okolij. Odločilno oporo nudi uveljavljeni model literarnorecepcijske in didaktične komunikacije pri književni vzgoji, ki ga je mogoče nadgraditi za digitalno podprto učno okolje. Empirična raziskava se je osredotočila na pripravljenost učiteljev kot ključnih dejavnikov didaktičnih sprememb za vključevanje digitalnih tehnologij v izvajanje književne vzgoje. Podan je podrobnejši prikaz priprave, izvedbe in evalvacije primerov didaktičnih enot književne vzgoje v digitalno podprtem učnem okolju prvih treh razredov (1. VIO) s pristopom spojenega (blended) učenja. Glede na kompleksnost obravnavanega pojava književne vzgoje v digitalno podprtem učnem okolju je za preučevanje le-tega izbranih več raziskovalnih metod tako kvantitativnega kot kvalitativnega značaja ter komplementarni način njihovega kombiniranja ter triangulacije. Tako teoretična izhodišča kot praktična pedagoška izkušnja ter kvalitativna in kvantitativna evalvacija le-te potrjujejo, da je komunikacijski model književne vzgoje ob ustreznih prilagoditvah izvedljiv tudi v digitalno podprtem učnem okolju. To se je kljub vsiljeni izvedbi vendarle pokazalo pri izobraževanju na daljavo zaradi epidemije COVID-19, primeri premišljene izvedbe digitalno podprte književne vzgoje v poepidemičnem obdobju pa dokazujejo, da je mogoče na ta način dodatno motivirati učence in poglobiti njihovo recepcijo literarnega dela ter tako uspešno razvijati njihovo recepcijsko zmožnost. Pomen navedenih raziskovalnih dognanj bi lahko vplival na preobrat k pozitivni naravnanosti učiteljev do vključevanja digitalnih tehnologij v pedagoške pristope pri književni vzgoji in nasploh. S tem bi šola prevzela odločilnejšo vlogo pri usmerjanju mladih ljudi glede načinov uporabe novih komunikacijskih tehnologij.
Ključne besede: komunikacijski model književne vzgoje, digitalno podprta učna okolja, digitalna pismenost, prvo vzgojno-izobraževalno obdobje, didaktična enota, spojeno učenje, drugi tir književne vzgoje
Objavljeno v DKUM: 26.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 53
Celotno besedilo (12,24 MB)

Opis: Some limited reports suggest that cells can survive in the cadavers for much longer than it was previously thought. In our study we explored how time after death, tissue type (muscle, brain and adipose tissue), storage temperature of cadavers (4 °C or at room temperature) and form of tissue storage (stored as cadavers or tissue pieces in phosphate buffered saline) affect the success of harvesting live cells from mice after death. Cells were isolated from dead tissues and grown in standard conditions. Some cells were used for RNA extraction and RT² Profiler™ PCR Array for cell lineage identification was performed to establish which lineages the cells obtained from post mortem tissues belong to. Results of our study showed that viable cells can be regularly isolated from muscle and brain tissue 3 days post mortem and with difficulty up to 6 days post mortem. Viable cells from brain tissue can be isolated up to 9 days post mortem. No cells were isolated from adipose tissue except immediately after death. In all instances viable cells were isolated only when tissues were stored at 4 °C. Tissue storage did not affect cell isolation. Isolated cells were progenitors from different germ layers. Our results show that live cells could be obtained from mouse cadavers several days after death.
Ključne besede: mouse, cadaver, stem cells, brain, muscle, adipose tissue
Objavljeno v DKUM: 21.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 4
Celotno besedilo (1,48 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Reading and learning are changing rapidly in today's world, and educational systems sometimes fail to keep pace. To define the needs related to reading in the modern world, the Stavanger Declaration was written, stating that students should be taught online reading and learning strategies. Educators must also adapt to this. As part of the Learning, Teaching, and Training (LTT) activities, participants (21 individuals from different levels of education) were introduced to the Internet reciprocal teaching (IRT) method. The basis of this research was to find out whether we can empower educators to teach online reading, learning, and comprehension skills in a short training session using the ubiquitous topic of ecological problems as an example. We were also interested in whether a short program that empowers educators to use IRT in their classroom can influence teachers to develop students' digital literacy in their pedagogical work. The results show that the ecological issue, with its timeliness and universal presence in our lives, is an appropriate topic for educators to teach digital literacy. The participants were successful in solving the set tasks, and all of them answered that they would use the IRT method in their future pedagogical work.
Ključne besede: digital literacy, ecological problems, internet reciprocal teaching method, problem solving, teacher trening
Objavljeno v DKUM: 18.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 5
Povezava na datoteko

Opis: Glavni cilj izobraževanja je bralna pismenost, saj je eno izmed glavnih sredstev za učenje. Naučimo se je lahko le z branjem. V praksi opažamo, da učenci nižjih razredov berejo precej več kot učenci višjih razredov. Na to vplivajo številni dejavniki, med drugim tudi literarnoestetsko spodbudno družinsko okolje. Zanimalo me je, ali literarnoestetsko spodbudno družinsko okolje zmanjšuje trend upadanja interesa za branje literature. V ta namen sem izvedla raziskavo. Podatke sem pridobila s polstrukturiranim intervjujem 10 učencev 2. in 10 učencev 5. razreda na izbrani osnovni šoli, oboji pa so izpolnili tudi tedenski dnevnik. Analiza rezultatov je pokazala, da učenci 5. razreda berejo manj kot učenci 2. razreda, na to pa v največji meri vpliva njihov interes, ki je pri drugih stvareh močnejši.
Ključne besede: bralna pismenost, bralna kultura, literarnoestetsko družinsko okolje, bralne navade učencev 2. in 5. razreda
Objavljeno v DKUM: 01.08.2024; Ogledov: 120; Prenosov: 41
Celotno besedilo (1,37 MB)