| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Skladnost trajnostnih poročil slovenskih energetskih podjetij z evropskimi standardi trajnostnega poročanja
Metka Marčič, 2025, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava področje trajnostnega poročanja, ki v sodobnem gospodarstvu presega tradicionalno finančno poročanje in vključuje razkritja o vplivih na okolje, družbo ter upravljanje (ESG). Poseben poudarek je namenjen energetskemu sektorju, ki ima ključno vlogo pri prehodu v nizkoogljično družbo, hkrati pa se sooča z geopolitičnimi izzivi, vprašanji zanesljivosti oskrbe in trajnostno preobrazbo. V tem okviru trajnostno poročanje postaja nepogrešljivo orodje za transparentno prikazovanje napredka, krepitev zaupanja deležnikov ter izpolnjevanje zahtev vse strožjih zakonodajnih okvirov, med katerimi izstopa nova evropska direktiva CSRD s pripadajočimi standardi ESRS. Namen dela je preučiti, kako se slovenska energetska podjetja prilagajajo tem zahtevam in v kolikšni meri izpolnjujejo strožje standarde razkritij. V teoretičnem delu je predstavljen razvoj trajnostnega poročanja in njegov pomen za gospodarstvo, s poudarkom na evropski zakonodaji. Posebej sta izpostavljena direktiva CSRD in standardi ESRS, ki predstavljajo prelomnico v razvoju prakse ter uvajajo strožje zahteve za podjetja. Obravnavani so tudi ključni izzivi implementacije in vpliv teh zahtev na slovenski pravni okvir. Empirični del temelji na primerjalni analizi trajnostnih poročil štirih energetskih podjetij: mednarodnega benchmarka Enel ter slovenskih družb Petrol, HSE in GEN-I. Analizirana so bila tako poročila, pripravljena pred uvedbo standardov ESRS, kot tudi najnovejša poročila za poslovno leto 2024. Analiza je bila izvedena na podlagi enotnega ocenjevalnega protokola, ki je omogočil pregled razvoja trajnostnega poročanja, preverjanje skladnosti z evropskimi standardi in primerjavo med podjetji skozi čas. Rezultati kažejo, da slovenska podjetja v energetskem sektorju postopoma izboljšujejo kakovost trajnostnega poročanja in krepijo strukturo razkritij. Največji preskok je dosegel HSE, medtem ko Petrol in GEN-I prav tako izkazujeta večjo preglednost. Enel dosega skoraj popolno skladnost in tako predstavlja pomemben referenčni okvir, medtem ko slovenska podjetja kažejo trend zmanjševanja vrzeli ter postopnega približevanja zahtevam evropskih standardov. Sklepne ugotovitve potrjujejo, da nova poročila prispevajo k večji preglednosti in primerljivosti trajnostnih razkritij, hkrati pa razkrivajo tudi priložnosti za nadaljnje izboljšave. Delo tako prispeva k boljšemu razumevanju prilagajanja slovenskih energetskih podjetij strožjim zakonodajnim zahtevam trajnostnega poročanja ter ponuja vpogled v razvoj dobrih praks, ki lahko podprejo nadaljnje strateško upravljanje trajnosti v gospodarstvu.
Ključne besede: Trajnostno poročanje, ESG, energetski sektor, direktiva CSRD, standardi ESRS, slovenska energetska podjetja.
Objavljeno v DKUM: 02.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (4,51 MB)

2.
Pomen faktoringa med zunanjimi viri financiranja malih in srednjih podjetij
Metka Marčič, 2022, diplomsko delo

Opis: Mala in srednja podjetja nosijo osrednjo vlogo v večini gospodarstev, tako ustvarjajo še kako potrebna delovna mesta in pripomorejo k svetovnemu gospodarskemu razvoju. Vendar jih pri tem lahko omejujejo razni dejavniki, med drugim tudi dostop do različnih virov financiranja. Tako so razne krize in obdobja gospodarskih šokov vplivali na pomen teh virov in spodbudile razvoj in uporabo novih, alternativnih oblik. Osrednja tema diplomskega dela je pomen faktoringa kot oblike zunanjega financiranja za MSP. Faktoring omogoča podjetnikom financiranje njihove dejavnosti in povečanje likvidnosti z odprodajo terjatev specializirani instituciji oziroma faktorju. Na osnovi analize uporabe faktoringa s strani MSP na ravni EU in Slovenije smo ugotovili, da je faktoring v splošnem med manj uporabljenimi viri. Vendar lahko glede na uporabo faktoringa po obdobju globalne finančne krize pričakujemo, da lahko faktoring predstavlja dobro rešitev za pridobivanje finančnih sredstev, tudi v trenutnem obdobju okrevanja po pandemiji covid-19. Čeprav je faktoring med MSP v državah EU različno pomemben, to nakazuje na velik potencial za razvoj trga faktoringa, ki lahko samo dodatno pripomore k nadaljnji diverzifikaciji virov financiranja ter tako zmanjšuje omejitvene dejavnike razvoja MSP.
Ključne besede: Mala in srednja podjetja–MSP, viri financiranja, zunanji viri financiranja, faktoring, EU, Slovenija.
Objavljeno v DKUM: 20.10.2022; Ogledov: 768; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

3.
Iskanje izvedeno v 0.02 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici