1. Education of refugee children within the INTREF project frameworkMaja Kerneža, Dejan Zemljak, Metka Kordigel Aberšek, Boris Aberšek, Polonca Legvart, Helena Konšak, Hakan Sari, Ildikó Hanuliaková, Loreta Huber, Inga Laurusone, Kübra Terzioglu, Metin Kiliç, 2024, izvirni znanstveni članek Opis: Amidst growing migratory movements and hurdles of assimilation, the INTREF initiative strives to craft a comprehensive strategy for the schooling of refugee children, melding e-learning, emotional and social support, along with adaptable teaching methods. This endeavor learns on principles like linguistic diversity, cross-cultural skills, and customizing the educational journey, crucial for assimilation and triumph within academic settings. Studies indicate the indispensability of bespoke linguistic assistance, cognizance of cultural variances, and personalized educational tactics for the seamless school transition and societal assimilation of children in refuge. The project devised a survey instrument aimed at evaluating the baseline educational scenario in the participating nations and formulating education plans tailored to specific needs. This survey zeroes on four pivotal areas: linguistic proficiency, cross-cultural consciousness, embracing diversity, and pedagogical customization. Feedback from 31 students, 30 teachers and 28 parents revealed a pressing need for augmented linguistic aid in Slovenia, heightened cross-cultural understanding, and classroom method modification to enrich the academic experiences of culturally diverse children. The findings also underscore a discernible discrepancy between the perspectives of educators versus those of parents and children. The insights from this survey lay the groundwork for creating innovative instructional units and resources, finely adapted to the needs of children in refuge. By forging links between theoretical insights and practical application, as well as among various educational stakeholders, INTREF is ready to enrich the discourse and practices surrounding inclusivity, and endeavor made increasingly pertinent by the recent global disruptions, including the migratory dilemma and the COVID-19 outbreak.
Ključne besede: individualization of education, integration practices, intercultural competence, refugee children
Objavljeno v DKUM: 03.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 2
 Celotno besedilo (688,55 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Komunikacijski model književne vzgoje v digitalno podprtih učnih okoljih za prvo vzgojno-izobraževalno obdobje : doktorska disertacijaPolonca Legvart, 2024, doktorska disertacija Opis: Vpliv učnega okolja na književno vzgojo v začetnih letih šolanja je redkeje obravnavan vidik in še posebej digitalna podpora pri tem postavlja pedagoškemu raziskovanju nova vprašanja. Med njimi je ključno, ali lahko z didaktično uporabo digitalnih učnih pomagal izboljšamo recepcijo književnosti pri učencih. Razlogi za raziskovalno poglobitev v to vprašanje so v razmerah, ko otroci že v polni meri živijo čas digitalne družbe, cilj književne vzgoje pa je, da ta okoliščina ne bi povzročila njihovega odmika od književnosti, pač pa zbližanje z njo, saj jim književnost zagotavlja bistvene kompetence, vire in strategije za soočanje z izzivi kronične krize 21. stoletja.
Potrebne so spremembe tradicionalnega pouka književnosti z vidika upoštevanja digitalno podprtega učnega okolja, integriranja tehnologije v pedagoški pristop (TPACK in SAMR), digitalne pismenosti, digitalnega razkoraka in podpiranja »drugega tira« za otroke iz literarno manj spodbudnih okolij. Odločilno oporo nudi uveljavljeni model literarnorecepcijske in didaktične komunikacije pri književni vzgoji, ki ga je mogoče nadgraditi za digitalno podprto učno okolje.
Empirična raziskava se je osredotočila na pripravljenost učiteljev kot ključnih dejavnikov didaktičnih sprememb za vključevanje digitalnih tehnologij v izvajanje književne vzgoje. Podan je podrobnejši prikaz priprave, izvedbe in evalvacije primerov didaktičnih enot književne vzgoje v digitalno podprtem učnem okolju prvih treh razredov (1. VIO) s pristopom spojenega (blended) učenja. Glede na kompleksnost obravnavanega pojava književne vzgoje v digitalno podprtem učnem okolju je za preučevanje le-tega izbranih več raziskovalnih metod tako kvantitativnega kot kvalitativnega značaja ter komplementarni način njihovega kombiniranja ter triangulacije.
Tako teoretična izhodišča kot praktična pedagoška izkušnja ter kvalitativna in kvantitativna evalvacija le-te potrjujejo, da je komunikacijski model književne vzgoje ob ustreznih prilagoditvah izvedljiv tudi v digitalno podprtem učnem okolju. To se je kljub vsiljeni izvedbi vendarle pokazalo pri izobraževanju na daljavo zaradi epidemije COVID-19, primeri premišljene izvedbe digitalno podprte književne vzgoje v poepidemičnem obdobju pa dokazujejo, da je mogoče na ta način dodatno motivirati učence in poglobiti njihovo recepcijo literarnega dela ter tako uspešno razvijati njihovo recepcijsko zmožnost.
Pomen navedenih raziskovalnih dognanj bi lahko vplival na preobrat k pozitivni naravnanosti učiteljev do vključevanja digitalnih tehnologij v pedagoške pristope pri književni vzgoji in nasploh. S tem bi šola prevzela odločilnejšo vlogo pri usmerjanju mladih ljudi glede načinov uporabe novih komunikacijskih tehnologij.
Ključne besede: komunikacijski model književne vzgoje, digitalno podprta učna okolja, digitalna pismenost, prvo vzgojno-izobraževalno obdobje, didaktična enota, spojeno učenje, drugi tir književne vzgoje
Objavljeno v DKUM: 26.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 6
Celotno besedilo (12,24 MB) |
3. Pripovedovalska škatla kot didaktični pripomoček v prvem triletju osnovne šole : magistrsko deloEva Vajda, 2024, magistrsko delo Opis: Teoretični uvod v magistrskem delu na začetku vsebuje podroben opis govornega razvoja. Sledi predstavitev merjenja govornega razvoja. Predstavimo lestvico govornega razvoja in pripovedovanje zgodbe. Osredotočimo se na spodbujanje govornega razvoja in zmožnosti pripovedovanja zgodbe. Zanimal nas je tudi vpliv družinskega okolja na zmožnost pripovedovanja ter merjenje skupnega branja s ček listo. Posvetili smo se še spodbujanju razvoja zmožnosti pripovedovanja zgodbe v komunikacijskem modelu književne vzgoje. Na koncu teoretičnega dela smo podrobneje pogledali didaktične pripomočke za razvijanje zmožnosti pripovedovanja zgodbe, predstavili smo značilnosti pravljice in se osredotočili na Pripovedovalsko škatlo. V nadaljevanju smo naredili raziskavo, v kateri je sodelovalo 12 otrok. V sklopu pravljičnega krožka smo z otroki izvedli šest srečanj in se igrali s Pripovedovalsko škatlo. Želeli smo izvedeti, ali se bo pripovedovanje otrok po uporabi didaktičnega pripomočka Pripovedovalska škatla izboljšalo glede na določene kriterije. Na koncu smo prišli do ugotovitev, da so otroci po uporabi Pripovedovalske škatle povprečno uporabili več besed, več različnih besed, manjšo povprečno dolžino povedi, več enostavčnih povedi ter več priredno in podredno zloženih povedi. Izboljšava po uporabi Pripovedovalske škatle je bila vidna tudi v doseženi stopnji koherentnosti in kohezivnosti. Povprečno večje je bilo tudi število dogodkov in število pravljičnih prvin.
Ključne besede: govorni razvoj, pripovedovanje, koherentnost, kohezivnost, Pripovedovalska škatla
Objavljeno v DKUM: 01.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 13
Celotno besedilo (1,58 MB) |
4. Empowering educators to teach online reading, learning, and comprehension skills on the example of ecological problemsMaja Kerneža, Metka Kordigel Aberšek, Hakan Sari, Metin Kiliç, Emre Öztürk, Boris Aberšek, Dejan Zemljak, 2023, strokovni članek Opis: Reading and learning are changing rapidly in today's world, and educational systems sometimes fail to keep pace. To define the needs related to reading in the modern world, the Stavanger Declaration was written, stating that students should be taught online reading and learning strategies. Educators must also adapt to this. As part of the Learning, Teaching, and Training (LTT) activities, participants (21 individuals from different levels of education) were introduced to the Internet reciprocal teaching (IRT) method. The basis of this research was to find out whether we can empower educators to teach online reading, learning, and comprehension skills in a short training session using the ubiquitous topic of ecological problems as an example. We were also interested in whether a short program that empowers educators to use IRT in their classroom can influence teachers to develop students' digital literacy in their pedagogical work. The results show that the ecological issue, with its timeliness and universal presence in our lives, is an appropriate topic for educators to teach digital literacy. The participants were successful in solving the set tasks, and all of them answered that they would use the IRT method in their future pedagogical work.
Ključne besede: digital literacy, ecological problems, internet reciprocal teaching method, problem solving, teacher trening
Objavljeno v DKUM: 18.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 2
 Povezava na datoteko |
5. Korelacija med družinskim okoljem in količino ter vrsto recepcijskih vlog učencev 2. in 5. razredaTjaša Vajda, 2024, magistrsko delo Opis: Glavni cilj izobraževanja je bralna pismenost, saj je eno izmed glavnih sredstev za učenje. Naučimo se je lahko le z branjem. V praksi opažamo, da učenci nižjih razredov berejo precej več kot učenci višjih razredov. Na to vplivajo številni dejavniki, med drugim tudi literarnoestetsko spodbudno družinsko okolje. Zanimalo me je, ali literarnoestetsko spodbudno družinsko okolje zmanjšuje trend upadanja interesa za branje literature. V ta namen sem izvedla raziskavo. Podatke sem pridobila s polstrukturiranim intervjujem 10 učencev 2. in 10 učencev 5. razreda na izbrani osnovni šoli, oboji pa so izpolnili tudi tedenski dnevnik. Analiza rezultatov je pokazala, da učenci 5. razreda berejo manj kot učenci 2. razreda, na to pa v največji meri vpliva njihov interes, ki je pri drugih stvareh močnejši.
Ključne besede: bralna pismenost, bralna kultura, literarnoestetsko družinsko okolje, bralne navade učencev 2. in 5. razreda
Objavljeno v DKUM: 01.08.2024; Ogledov: 120; Prenosov: 29
Celotno besedilo (1,37 MB) |
6. Učenčevo razumevanje in poznavanje ljudskih pravljic : magistrsko deloMedeja Ritlop, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je predstavljeno poznavanje ljudskih pravljic, interes za branje in poslušanje ljudskih pravljic ter razumevanje ljudskih pravljic kot fantastične literarne vrste pri učencih. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, izvedena na eni od osnovnih šol, ki je vključevala učence 2. in 5. razreda. S polstrukturiranim intervjujem je zajetih 20 učencev in uporabljena je deskriptivno-kvalitativna študija primera. Cilj raziskave je bil ugotoviti, koliko učenci poznajo ljudske pravljice in razumejo njihov pomen. Predpostavljeno je bilo, da učenci 5. razreda bolje poznajo in razumejo ljudske pravljice kot učenci 2. razreda. Ugotavljalo se je, koliko učenci vedo o ljudskih pravljicah, ali jih razumejo kot fantastično književno vrsto ter njihov interes za branje in poslušanje teh pravljic, pri čemer je bila posebna pozornost namenjena razlikam med dečki in deklicami. Rezultati kažejo, da učenci 5. razreda bolje razumejo in prepoznavajo značilnosti ljudskih pravljic, kot so prenašanje skozi generacije in neznani avtorji. Znajo opredeliti več lastnosti pravljic, kot so poštenost in zmaga dobrega nad zlom. Učenci 2. razreda so našteli manj lastnosti, najpogosteje čudeže in čarobna bitja. Medtem ko učenci 5. razreda lažje prepoznavajo elemente pravljic, učenci 2. razreda kažejo večji interes za njihovo branje in poslušanje, saj jih še vedno pogosto prebirajo s starši. Učenci 5. razreda pa menijo, da so ljudske pravljice dolgočasne in namenjene mlajšim otrokom, saj raje berejo druga književna dela. Pridobljeni rezultati prispevajo k nadaljnjim raziskavam na področju razumevanja ljudskih pravljic in književne didaktike.
Ključne besede: Ljudske pravljice, osnovnošolski otroci, razumevanje, poznavanje
Objavljeno v DKUM: 31.07.2024; Ogledov: 99; Prenosov: 24
Celotno besedilo (2,14 MB) |
7. The role of rhetoric in teacher virtual exchangesMaja Kerneža, Metka Kordigel Aberšek, 2024, izvirni znanstveni članek Opis: Educators’ rhetorical skills are pivotal in virtual collaboration between teachers and parents, enhancing communication clarity and overcoming cultural barriers, thereby enriching educational experience and fostering intercultural understanding. A review of scientific databases such as Academic Search Complete, ERIC, SCOPUS, and Web of Science, was conducted to identify peer-reviewed articles from 2018 onwards that explore the role of rhetoric in teacher virtual exchanges. Articles were analysed for themes, findings, biases, and research gaps. A notable finding is the lack of research on rhetoric in virtual teacher exchanges, despite its potential to overcome cultural barriers and enhance collaboration. The study reveals that effective rhetorical techniques can improve clarity, persuasiveness, and intercultural understanding in virtual exchanges, indicating a need for more research and educational programs in this area. Furthermore, the study extends to virtual communication between teachers and parents, especially with non-native speakers or those with limited proficiency in the official language. This highlights the need for teachers to use sophisticated rhetorical strategies in diverse linguistic situations to improve understanding and involvement. In summary, the research underscores the significant impact of rhetorical skills in virtual teacher exchanges, with broader implications for global collaboration and intercultural understanding in the educational sphere.
Ključne besede: educational technology, intercultural communication, parent-teacher collaboration, rhetorical strategies, virtual exchange
Objavljeno v DKUM: 21.05.2024; Ogledov: 140; Prenosov: 7
Celotno besedilo (652,52 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Zmožnost pripovedovanja pravljiške zgodbe deklic in dečkov v 5. razredu osnovne šole : magistrsko deloMichelle Bačič, 2023, magistrsko delo Opis: V teoretičnem delu je magistrsko delo usmerjeno v predstavitev razvoja govora, faz razvoja in razlike v govornem razvoju deklic in dečkov. Na kratko smo opisali tudi, kako lahko govor spodbujamo. Osredotočili smo se na pripovedno zmožnost otrok in teorijo uma v povezavi s pripovedovanjem zgodb. Opisali smo dejavnike, ki vplivajo na razvoj zmožnosti pripovedovanja ter na ocenjevanje otrokovega pripovedovanja zgodb. Opisali smo tudi standardne postopke in merila, standardizirane preizkuse in pripomočke za pripovedovanje zgodb ter pripovedovanje zgodb glede na spol. Prav tako smo opisali vpliv spolnih stereotipov na izbiro pravljice. Sledi podrobna raziskava, v kateri je pravljico Kraljična na zrnu graha pripovedovalo 20 otrok, od tega 10 deklic in 10 dečkov. Zgodbe smo analizirali z vidika koherentnosti in kohezivnosti. Zanimalo nas je, ali obstajajo razlike med spoloma v povprečni rabi: vseh besed, različnih besed, dolžini povedi, priredno zloženih povedi, podredno zloženih povedi in enostavčnih povedi, rabi prirednih veznikov in podrednih veznikov. Poleg tega smo želeli proučiti še povprečno število dogodkov, zamenjav perspektive ter besed za opisovanje mentalnih stanj glede na spol učencev. Rezultati analize povedanih zgodb kažejo, da obstajajo razlike v pripovedovanju zgodb deklic in dečkov v 5. razredu osnovne šole. Ugotovili smo, da so dečki pripovedovali daljše zgodbe,z več (različnimi) besedami. Več dečkov je v zgodbe vključilo priredne veznike, ki ne izražajo vezalnega priredja. Deklice pa so pri pripovedovanju opisale več dogodkov in v prepoznanih dogodkih večkrat zamenjale perspektivo pripovedovanja. Skoraj vsi učenci pa so pri pripovedovanju zgodbe uporabili besede za opisovanje mentalnih stanj, kar priča o temu, da imajo petošolci že dobro razvito teorijo uma.
Ključne besede: pripovedovanje, zgodba, kohezivnost, koherentnost, spol
Objavljeno v DKUM: 15.09.2023; Ogledov: 551; Prenosov: 84
Celotno besedilo (2,12 MB) |
9. Otrokova jezikovna kompetenca po obdobju šolanja na daljavo : magistrsko deloLana Koželj, 2023, magistrsko delo Opis: Ko je bila razglašena pandemija COVID-19 se je celoten izobraževali proces prestavil pred računalniške ekrane. Otroci so tako imeli manj stika s sovrstniki ter več stika z novimi mediji. Šola krepi govorni razvoj z različnimi dejavnostmi, katerih so otroci teh generacij bili, v večji meri, prikrajšani. Eden izmed načinov preverjanja jezikovne kompetence otrok je pripovedovanje zgodbe. V raziskovalnem delu magistrske naloge smo s pomočjo standardiziranega preizkusa pripovedovanje zgodbe Rokavička preverjali jezikovno kompetenco otrok starih pet in osem let. Zgodbe smo ocenjevali na področju besedišča (število vseh besed in število vseh različnih besed), na področju skladenjske strukture zgodbe (povprečna dolžina povedi, število priredno zloženih povedi, število podredno zloženih povedi, delež enostavčnih povedi, število prirednih veznikov in število podrednih veznikov) ter na področju vsebinske strukture zgodbe (število dogodkov, število zamenjav perspektiv in število izraženih mentalnih stanj 'književnih oseb'). Dobljene rezultate smo kasneje primerjali z rezultati generacij otrok, pri katerih je bil preizkus izveden pred obdobjem zaprtja šol in šolanja na daljavo.
Ugotovili smo, da jezikovna zmožnost otrok ob vstopu v šolo in ob koncu prvega triletja, ki so bili vključeni v raziskavo v primerjavi z generacijami otrok pred 'šolanjem na daljavo', ni upadla v tolikšni meri, kot trdi večina učiteljev, večina vzgojiteljev in kot pogosto beremo v medijih. Med rezultati pripovedovanja zgodb se ni pojavilo veliko odstopanja, prav nasprotno na nekaterih področjih so otroci, ki so sodelovali v naši raziskavi, dosegali boljše rezultate kot generacije pred njimi.
Ključne besede: jezikovna kompetenca, zgodnje otroštvo, Preizkus pripovedovanja zgodbe: Rokavička, šolanje na daljavo
Objavljeno v DKUM: 15.09.2023; Ogledov: 365; Prenosov: 53
Celotno besedilo (1,07 MB) |
10. New digital competence for science technology and engineering educationMetka Kordigel Aberšek, Boris Aberšek, 2022, izvirni znanstveni članek Opis: In the years 2019-2021 a significant step was made in terms of distance learning, which would have otherwise, in normal circumstances, taken several years. While the solutions applied were the best in the given situation, the question arises of what these solutions imply in terms of longterm, systematic changes. The presented research touches upon three key areas that characterize today’s schools: motivation, atmosphere, and competences of teachers and teacher-training students. The starting point of this research is the premise that the pre-crisis digital competences are simply not good enough for today’s situation, or for the near future. Research results show that such fast-tracked changes and the transition to distance education have led to a significant decrease in the motivation of both, teachers and students, that the general atmosphere has worsened, and that there is a significant decrease in competences to be perceived, especially with regard to social and communication competences. The research shows also that neither teachers nor students are sufficiently qualified to work in the society of the future, in society 5.0. What is needed are actual, real changes in the field of digital literacy and digital competences, also indicated in this research.
Ključne besede: digital literacy, digital competences, distance learning
Objavljeno v DKUM: 08.08.2023; Ogledov: 551; Prenosov: 41
Celotno besedilo (473,61 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
