SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 76
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
DIDAKTIKA MLADINSKE KNJIŽEVNOSTI ZA KNJIŽEVNO VZGOJO OTROK IN MLADOSTNIKOV Z ZMERNO MOTNJO V DUŠEVNEM RAZVOJU
Erina Hodžić, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga raziskuje primernost komunikacijskega modela didaktike mladinske književnosti za književno vzgojo otrok in mladostnikov z zmerno motnjo v duševnem razvoju. Teoreticni del naloge je sestavljen iz dveh poglavij. Prvo poglavje preucuje sodobni pristop k recepcijski in didakticni komunikaciji ob recepciji mladinske književnosti oz. komunikacijski model didaktike mladinske književnosti. Drugo poglavje teoreticnega dela naloge opisuje otroke in mladostnike z zmerno motnjo v duševnem razvoju, ki obiskujejo oddelke vzgoje in izobraževanja ter umešcenost književne vzgoje v kontekst Posebnega programa vzgoje in izobraževanja, ki opredeljuje izvajanje pedagoškega procesa v oddelkih vzgoje in izobraževanja. Empiricni del naloge prikazuje nacrt in izvedbo eksperimenta, ki s skupino mladostnikov z zmerno motnjo v duševnem razvoju preverja pravilnost hipoteze. Slednja predpostavlja, da je komunikacijski model didaktike mladinske književnosti še posebej primeren za književno vzgojo otrok in mladostnikov z zmerno motnjo v duševnem razvoju, ker najvecje število didakticnih metod izhaja iz nižjih semioticnih funkcij: odloženega posnemanja, ponavljanja, simbolne igre, otroške risbe in notranjih slik. Rezultati eksperimenta postavljeno hipotezo potrdijo.
Ključne besede: književna vzgoja, komunikacijski model didaktike mladinske književnosti, otroci in mladostniki z zmerno motnjo v duševnem razvoju, Posebni program vzgoje in izobraževanja.
Objavljeno: 08.07.2009; Ogledov: 2503; Prenosov: 383
.pdf Celotno besedilo (1,84 MB)

4.
BRANJE NEBESEDNE KOMUNIKACIJE KOT SEGMENT RECEPCIJSKE ZMOŽNOSTI
Marko Plohl Grujić, 2009, diplomsko delo

Opis: Usmerjanje pozornosti otrok v neverbalne komunikacijske znake vpliva na zaznavanje in razumevanje le-teh ter na razumevanje sporočilnosti avtorjevega dela. Cilj v raziskavi je bil ugotoviti, ali pri recepciji slikanice obstaja relevantna razlika v razumevanju slikanice med otroki, ki jim je slikanica bila predstavljena na ''običajen'' način, torej tako, da jim je učitelj ob pripovedovanju besedila projiciral ilustracije, a je v fazi interpretacije njihovo pozornost usmerjal le v ''verbalno'' sporočilo, in med otroki, ki jim je bila slikanica predstavljena integralno, tako da so imeli zagotovljen hkraten dostop do besedilnega in slikovnega dela s projekcijo književnih ilustracij, pri tem pa je učitelj pozornost otrok usmerjal tudi v nebesedilne signale v književni ilustraciji. Poglobljenemu doživljanju zgodbe je v obeh skupinah sledila poustvarjalna aktivnost. Učenci so pripovedovali zgodbo, pri tem pa so si lahko pomagali le s projiciranimi slikami. Po analizi govora učencev smo ugotovili, da je razumevanje učencev, pri katerih smo ob interpretativnem branju usmerjali njihovo pozornost v nebesedne znake slikanice, boljše, prav tako pa se ob pripovedovanju pokaže boljše razumevanje čustvenih odnosov in socialne interakcije med književnimi osebami. V raziskovalni nalogi so zajete naslednje metode: eksperimentalna metoda, metoda dela s slikanico in komunikacijska metoda književne vzgoje.
Ključne besede: slovenščina / medosebni odnosi / komunikacija / recepcija / osnovna šola / razredni pouk / diplomska dela
Objavljeno: 12.10.2009; Ogledov: 2611; Prenosov: 223
.pdf Celotno besedilo (3,22 MB)

5.
O PRIMERNOSTI LITERARNODIDAKTIČNIH METOD ZA ŠOLSKO INTERPRETACIJO EXUPERYJEVEGA MALEGA PRINCA
Doroteja Kukovec, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom O primernosti literarnodidaktičnih metod za šolsko interpretacijo Exuperyjevega Malega princa s teoretičnega vidika obravnava mladinsko književnost, poučevanje le-te nekoč in danes, otrokov bralni razvoj in fantastično pripoved Mali princ, ki je bila deležna mnogih interpretacij. Namen empiričnega dela v diplomskem delu je bila primerjava dveh sodobnih literarnodidaktičnih metod za uspešno poučevanje književnosti na razredni stopnji, in sicer metodo interpretativnega branja in metodo igre vlog na kanonskem mladinskem besedilu Mali princ. Zanimalo me je, kako prisotnost igre vlog vpliva na boljše zaznavanje in razumevanje omenjenega literarnega besedila. Pri raziskovanju je bila uporabljena deskriptivna in kavzalno-eksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja. Kot udeleženci raziskave so sodelovali učenci dveh 5. razredov. Predvidevala sem, da bodo otroci v skupini, kjer sem po interpretativnem branju uporabila še metodo igre vlog, globlje doživeli in bolje razumeli literarno besedilo Mali princ in to hipotezo tudi potrdila. Vse podrobnejše ugotovitve so predstavljene v sklepnem poglavju diplomskega dela.
Ključne besede: mladinska književnost, bralni razvoj, Mali princ, metoda interpretativnega branja, metoda igre vlog
Objavljeno: 01.10.2009; Ogledov: 2254; Prenosov: 508
.pdf Celotno besedilo (824,28 KB)

6.
FOKUSIRANJE NA KNJIŽEVNO OSEBO V DRUGEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLE
Martina Kunčnik, 2009, diplomsko delo

Opis: V moji diplomski nalogi je obravnavana tema recepcijska zmožnost otroka, oziroma natančneje zaznavanje, razumevanje in vrednotenje književne osebe v drugem triletju osnovne šole. V prvem delu diplomske naloge sem zajela cilje didaktike mladinske književnosti in eden izmed teh je tudi procesni/funkcionalni cilj oziroma pridobivanje recepcijske zmožnosti. Sledi opis otrokovega recepcijskega razvoja vse od senzomotornega obdobja do obdobja konkretnih, logičnih in intelektualnih operacij. Še posebej izpostavim razvoj recepcijske zmožnosti za zaznavanje, razumevanje in vrednotenje književne osebe po posameznih obdobjih. Potem povzamem literarno teorijo o književni osebi in se nato osredotočim na metode didaktike mladinske književnosti, ki pomagajo razvijati zmožnost zaznavanja, razumevanja in vrednotenja književne osebe. Na tem mestu natančneje opišem metodo fokusiranja, predvsem metodo fokusiranja na književno osebo. Nato opredelim še , kako učni načrt vodi učitelja v procesu zaznavanja književne osebe. V drugem delu diplomske naloge pa skušam ugotoviti, na kakšen način didaktična gradiva založb Mladinska knjiga, Izolit in Rokus razvijajo zaznavanje, razumevanj in vrednotenje književne osebe. Didaktika mladinske književnosti navaja besedilne signale, ki so pomembni za zaznavanje, razumevanje in vrednotenje književne osebe. Na podlagi teh sem oblikovala kriterije. S pomočjo teh kriterijev sem nato analizirala didaktično gradivo založb Mladinska knjiga, Izolit in Rokus. Najprej sem predstavila rezultate posamezne založbe, nato sledi še primerjava vseh treh založb. Rezultate evalvacije sem podkrepila s primeri, tabelami in besedo. Celotno diplomsko nalogo zaokrožuje sklep.
Ključne besede: Cilji didaktike mladinske književnosti, recepcijska zmožnost, razvijanje recepcijske zmožnosti za zaznavanje, razumevanje in vrednotenje književne osebe, literarna teorija književne osebe, metoda fokusiranja na književno osebo v drugem triletju osnovne šole.
Objavljeno: 01.12.2009; Ogledov: 2427; Prenosov: 385
.pdf Celotno besedilo (493,45 KB)

7.
RECEPCIJA KOSOVELOVE POEZIJE V PRVEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLE
Manuela Jaušovec, 2010, diplomsko delo

Opis: Glavna tema moje diplomske naloge se na eni strani dotika Srečka Kosovela kot pesnika za otroke, na drugi strani pa razvijanja recepcijske zmožnosti v prvem triletju osnovne šole. Prvi del naloge je namenjen predstavitvi življenja Srečka Kosovela kot človeka in ponuja nekaj povedi o njegovem kratkem, a izjemno produktivnem življenju. Sledi umestitev pesnika v slovenski literarni prostor kot pesnika za odrasle, nato pa še kot pesnika za otroke. Največ pozornosti v prvem delu naloge je namenjene primerjavi in razkrivanju povezanosti mladinske in nemladinske poezije Srečka Kosovela. Naslednje poglavje je namenjeno podrobnejši analizi otroških interesov za poezijo, opredelitvi in opisu vrst interesov, ki se navezujejo na konkretne primere iz bogate zbirke Kosovelovih otroških pesmi. Sledi poglavje, v katerem je natančneje opisan razvoj recepcije poezije v posameznih obdobjih razvoja, pri čemer pa sta še posebej izpostavljena razvoj in spodbujanje recepcijske zmožnosti. Predzadnjemu poglavju v teoretičnem delu naloge, ki je namenjeno razvijanju recepcijske zmožnosti za poezijo, sledi še poglavje o integriranem pouku z vidika književne didaktike. Na podlagi teoretičnih dejstev sem nato oblikovala raziskovalne hipoteze, preko katerih sem želela ugotoviti, v kolikšni meri so pesmi Srečka Kosovela prisotne v slovenskih učbenikih za književno vzgojo v prvem triletju osnovnošolskega izobraževanja. Izbrala sem didaktični instrumentarij najpomembnejših slovenskih založb in analizirala zastopanost pesmi ter njihove oblikovne in tematske značilnosti. Najprej sem predstavila rezultate posamezne založbe, nato pa sledi še interpretacija rezultatov.
Ključne besede: Srečko Kosovel, primerjava mladinske in nemladinske poezije Srečka Kosovela, mladinska poezija, recepcija poezije, literarni interesi, razvijanje recepcijske zmožnosti za poezijo, mladinska književnost, integracijska metoda književnega pouka
Objavljeno: 14.04.2010; Ogledov: 2553; Prenosov: 195
.pdf Celotno besedilo (704,96 KB)

8.
TRANSMISIJSKI IN KOMUNIKACIJSKI MODEL KNJIŽEVNE VZGOJE - STALIŠČA UČITELJEV
Katja Bek, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so strnjene ugotovitve že opravljenih raziskav, v katerih so ugotavljali stališča in mnenja učiteljev o posameznih spremembah, ki jih je s seboj prinesla devetletna osnovna šola. Nadalje je zapisana primerjava strukture in vsebine med učnim načrtom za slovenski jezik za osemletno osnovno šolo ter učnim načrtom za slovenščino za devetletno osnovno šolo, in sicer primerjava prvih dveh razredov osemletne osnovne šole s prvim triletjem devetletne osnovne šole. Opisan je tudi komunikacijski model poučevanja književne vzgoje in nenazadnje izpostavljene posamezne spremembe, ki jih je prinesel prehod od transmisijskega h komunikacijskemu modelu književne vzgoje. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati, ki so bili pridobljeni s pomočjo anketnega vprašalnika, na osnovi katerih smo ugotavljali (ne)znanje in stališča učiteljev razrednega pouka prvega in drugega triletja o komunikacijskem modelu književne vzgoje ter razlike med njimi.
Ključne besede: komunikacijski model književne vzgoje, učni načrt, stališča učiteljev, znanje učiteljev, razredni pouk, primerjava
Objavljeno: 15.04.2010; Ogledov: 2259; Prenosov: 246
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

9.
PRODUKTIVNA KNJIŽEVNODIDAKTIČNA METODA ROMAN PODAJANKA
Mojca Kohek, 2010, diplomsko delo

Opis: Bralni interesi mladih bralcev so zelo različni. Številne raziskave pa kažejo, da je otrokom najbližja t. i. trivialna mladinska književnost, ki je strukturno in slogovno preprostejša od visoke književnosti. Da bi se šola čim bolj približala interesom učencev, je pomembno vključevati v ure književnosti tudi tovrstna besedila. Odločitev zanje pa še ne pomeni tudi trivialne obravnave. Otrokom je treba trivialna mladinska besedila približati na način, ki jim bo omogočal zaznavanje in razumevanje strukturnih in slogovnih elementov. Diplomsko delo zato obravnava produktivne književnodidaktične metode v komunikacijskem modelu književne vzgoje, s katerimi omogočamo aktivno sodelovanje vseh učencev in s tem globlje literarnoestetsko doživetje. Namen eksperimenta je bil preizkusiti uspešnost produktivne književnodidaktične metode roman podajanka pri preverjanju razvoja zmožnosti zaznavanja, razumevanja in vrednotenja posameznih strukturnih elementov mladinskega trivialnega romana. V praktičnem delu je bila uporabljena metoda pisanja romana podajanke. Deset učencev petega razreda je intenzivno prebiralo knjige iz zbirke avstrijskega pisatelja Thomasa Brezine z naslovom Naša klapa irharjev. Sledila je poustvarjalna dejavnost, katere rezultat je mladinska kriminalka. Pred izvedbo praktičnega dela sta bili zastavljeni dve hipotezi, ki sta bili tudi potrjeni.
Ključne besede: komunikacijski model književne vzgoje, produktivne književnodidaktične metode, roman podajanka, trivialna mladinska književnost, zbirka Naša klapa irharjev.
Objavljeno: 07.07.2010; Ogledov: 1738; Prenosov: 215
.pdf Celotno besedilo (4,54 MB)

10.
WALDORFSKI MODEL KNJIŽEVNE DIDAKTIKE V PRIMERJAVI S KOMUNIKACIJSKIM MODELOM KNJIŽEVNE DIDAKTIKE
Mateja Andrejašič, 2010, diplomsko delo

Opis: V pričujočem diplomskem delu so predstavljene temeljne značilnosti waldorfske pedagogike in waldorfske osnovne šole, za tem pa primerjava trenutno veljavnih učnih načrtov slovenščine waldorfske in javne osnovne šole, in sicer vsebin prvega in drugega triletja, ki zadevajo pouk književnosti. V nadaljevanju sta natančneje predstavljena še waldorfski in komunikacijski model književne didaktike ter nazadnje njuna primerjava. Temeljni namen diplomskega dela je bil primerjava waldorfskega in komunikacijskega modela književne didaktike, kar je bilo uresničeno z natančnim pregledom dostopne literature o waldorfski pedagogiki, obiskom waldorfske osnovne šole in ogledom načina poučevanja književnosti v praksi ter s študijem literature o komunikacijskem modelu književne didaktike. Na podlagi primerjave na novo pridobljenih spoznanj o waldorfskem modelu književne didaktike iz prakse in literature ter spoznanj o komunikacijskem modelu književne didaktike je bilo mogoče ugotoviti, da med omenjenima modeloma obstajajo razlike, in sicer predvsem pri poteku obravnave mladinskega literarnega besedila, kljub temu pa se je med modeloma pokazalo tudi nekaj pomembnih podobnosti.
Ključne besede: waldorfska pedagogika, waldorfska osnovna šola, učni načrt, waldorfski model književne didaktike, komunikacijski model književne didaktike, primerjava
Objavljeno: 07.07.2010; Ogledov: 1955; Prenosov: 478
.pdf Celotno besedilo (561,49 KB)

Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici