| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 1 / 1
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
VPLIVI NOVEGA KAPITALSKEGA SPORAZUMA PRI KREDITIRANJU MALIH IN SREDNJIH PODJETIJ V NOVI KBM
Metka Hojs, 2009, diplomsko delo

Opis: Podjetniki, ki so prerasli fazo ustanovitve v svojem življenjskem ciklu in so v fazi razvoja in rasti podjetja, so svoje največje težave pri poslovanju strnili v dve ključni točki. Pri širitvi poslovanja kot prvo težavo navajajo pridobitev ustreznih kadrov. Zanimivo je, da je bil v raziskavi o financiranju MSP v Sloveniji leta 2002 ta problem izpostavljen kot bolj žgoč od pričakovanega, ki bi naj bil največji pri razvoju podjetja, to je financiranje. Podjetniki so težave pri dostopu do virov financiranja postavili šele na drugo mesto. MSP so v Evropi in v Sloveniji izjemen potencial za gospodarstvo. Njihov obstoj in delovanje ob drugih dejavnikih pomembno pogojuje tudi ustrezno finančno okolje in viri financiranja. Dolžniško financiranje v obliki bančnih kreditov je za MSP najbolj dostopen vir kapitala, kljub temu, da je drag in v omejenih količinah. Danes, v času finančne krize in na pragu recesije, so se pogoji za pridobitev bančnih kreditov za MSP še zaostrili. K temu so v določeni meri prispevale tudi spremembe in določila novega kapitalskega sporazuma Basel II ter zahteve evropske direktive CAD3, ki od poslovnih bank zahtevata kapitalsko ustreznost, prilagojeno boniteti komitentov in podrobno opredelitev vseh tveganj, katerim so banke izpostavljene pri svojem poslovanju. Težko bi trdili, da je vpliv Basla II za kreditiranje MSP ugoden. Zaradi individualne presoje tveganosti vsakega bančnega posla posebej, so na slabšem predvsem mlada podjetja in tista s slabimi finančnimi rezultati poslovanja. Kreditiranje MSP je s strani bank ocenjeno kot zelo tvegano, ker vedno obstaja možnost prepletanja podjetniških financ z zasebno porabo. Pri odobravanju kreditov MSP banke izdelajo bonitetno oceno podjetja na osnovi preteklih poslovnih rezultatov ter načrtovanih bodočih poslovnih izidov za najmanj eno leto, pri dolgoročnem kreditiranju pa tudi do pet let. Zelo pomembno je, da podjetnik posreduje bančnemu delavcu čim več informacij o svoji dejavnosti, poslovnih partnerjih in trgih, na katerih posluje ter predstavi bodoče načrte za razvoj in rast podjetja in ponudi ustrezno zavarovanje za predlagani kreditni posel. Evropa na čelu z Evropsko komisijo se zaveda pomena MSP za evropsko gospodarstvo, zato namenja MSP veliko pozornost in milijone evrov finančne pomoči za financiranje obratnega kapitala, za izvajanje mednarodnih poslov, za internacionalizacijo, za vlaganja v raziskave, razvoj in inovacije ter za okoljevarstvene naložbe. Finančna sredstva so MSP na voljo v obliki kratkoročnih in dolgoročnih kreditov, v obliki subvencij, donacij in garancij ter v obliki jamstev. MSP pa morajo poznati pot do informacij o virih, ki so na razpolago, načine kako do njih dostopati in vedeti kateri so zanje v dani situaciji razvoja podjetja pravi in najugodnejši. Preživetje finančne krize in recesije lahko primerjamo z golim preživetjem v naravi, kjer preživijo samo najboljši. Menim, da bodo to krizo preživela tista MSP, ki bodo imela pravo idejo, jasne cilje, aktivno delovanje, motivirane zaposlene, ki bodo uspela vzpostaviti uspešna partnerstva in najti pravo banko.
Ključne besede: Financiranje, Mala in srednje velika podjetja, Kreditno tveganje, Bančni krediti, Basel II, Kapitalske zahteve, Finančna kriza, Zavarovanje
Objavljeno: 24.11.2009; Ogledov: 2261; Prenosov: 187
.pdf Celotno besedilo (644,17 KB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici