| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


81 - 85 / 85
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
81.
Težave pri komunikaciji v izbranih pogovorih na Facebooku
Petra Grdadolnik, 2018, magistrsko delo

Opis: Komunikacija je proces, s katerim se srečujemo vsakodnevno; uporablja se za dogovarjanje o najbolj osnovnih nalogah kot tudi za precej zapletene opravke in procese. Kljub vsemu pa se redko vprašamo, ali je zadani cilj opravljen ravno zaradi uspešne komunikacije. Neuspeh pogosto pripisujemo drugim dejavnikom, kljub temu da je učinkovita komunikacija ključ do uspešnosti. V magistrskem delu želim izpostaviti ovire, ki nastanejo pri komunikaciji, na kaj moramo biti pozorni in čemu se je bolje izogniti, ko želimo uspešno komunicirati z drugimi. Za analizo sem uporabila izbrane pogovore na Facebooku, s katerimi želim primerjati jezik na spletu s knjižno normo in ali je ravno to odstopanje razlog za nastanek ovir v komunikaciji. Izbrani pogovori na Facebooku so potekali med člani zaprte skupine, ki je namenjena postavljanju vprašanj in iskanju rešitev pri določenih vidikih vzgoje ter podajanju mnenj. Ime skupine bo zaradi varovanja osebnih podatkov članov skupine ostalo anonimno. V magistrskem delu se raziskuje značilnosti besedne in nebesedne komunikacije ter komunikacije na spletu. Podrobneje so analizirani izbrani pogovori v slovenskem jeziku na Facebooku, na podlagi katerih je raziskano, v kolikšni meri se kažejo značilnosti spletnih besedil. V raziskavi je bilo uporabljenih pet pogovorov, v katerih je bilo vključenih 83 različnih oseb. Poleg analize spletnih besedil je ugotovljeno tudi, kateri dejavniki privedejo do težav pri komunikaciji.
Ključne besede: Komunikacija, elektronska komunikacija, slovenski jezik, Facebook.
Objavljeno: 28.05.2019; Ogledov: 771; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (3,44 MB)

82.
Obravnava glagola in njegovih oblikovnih lastnosti pri učenju slovenščine kot drugega tujega jezika na primeru učbeniškega kompleta Slovenska beseda v živo 1 a
Suzana Goričanec, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Obravnava glagola in njegovih oblikovnih lastnosti pri učenju slovenščine kot drugega in tujega jezika na primeru učbeniškega kompleta Slovenska beseda v živo 1a nam omogoča vpogled v poučevanje slovenščine kot drugega in tujega jezika na začetni stopnji in prikazuje, koliko znanja o slovenskem glagolu in njegovih oblikovnih lastnostih pridobijo učeči se, ki se udeležijo tovrstnega tečaja. V teoretičnem delu so s pomočjo deskriptivne metode predstavljeni relevantni viri in literatura s področja slovenske glagolske besedne vrste, ki vključujejo njegove oblikovne lastnosti (oseba, čas, število, naklon, vid, način in prehodnost), ter teoretična dognanja o slovenskem jeziku kot drugem in tujem jeziku, ki predstavljajo temelj za naše nadaljnje raziskovanje. V nadaljevanju sta predstavljena jezikovni korpus Gigafida ter spletna izdaja Slovarja slovenskega knjižnega jezika², saj sta odličen in enostaven pripomoček za iskanje slovenskega besedja, ki se uporablja v zadnjih desetletjih. Empirični del omenjenega magistrskega dela prinaša analizo učbeniškega kompleta za doseganje ravni A1 po lestvici Skupnega evropskega jezikovnega okvira (SEJO) – Slovenska beseda v živo 1a in priročnika za učitelje, kjer se bomo osredotočili na glagol in naloge, ki so mu namenjene. Nadalje bomo ugotavljali, v kolikšni meri udeleženci začetnega tečaja na podlagi analiziranega učbeniškega kompleta usvojijo slovenski glagol, in na podlagi Bloomove taksonomije raziskovali, kateri tipi nalog so najpogostejši. V sklepnem delu, kjer so predstavljene ugotovitve in preverjene hipoteze, bomo s pomočjo metode sinteze nadgradili omenjeno gradivo in pokazali, kako ga uporabiti v praksi s pomočjo elektronskih virov. Magistrsko delo ponuja natančen prikaz možnosti obravnave glagolske besedne vrste ter njegovih oblikovnih lastnosti na začetnem tečaju slovenščine kot drugega in tujega jezika ter je namenjeno strokovnjakom, učiteljem, študentom, udeležencem tečaja in vsem, ki jih vzgoja in izobraževanje zanimata.
Ključne besede: Slovenščina kot drugi in tuji jezik, glagol, obliko(slo)vne lastnosti, učbeniški komplet, začetna raven.
Objavljeno: 09.01.2019; Ogledov: 455; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (2,90 MB)

83.
Pravopisna zmožnost odraslih
Amadeja Koren, 2019, magistrsko delo

Opis: Sporazumevalna zmožnost velja za temeljno človekovo zmožnost, pravopisna pismenost pa je lahko kazalec izobraženosti. V magistrskem delu Pravopisna zmožnost odraslih smo zato s preizkusom preverjali znanje pravopisa med odraslimi, z anketnim vprašalnikom pa smo ugotavljali, kako svoje znanje ocenjujejo sami. Spraševali smo jih, katera pravopisna pravila so spoznali v šoli ter kako pogosto in kdaj jih upoštevajo v svojem vsakdanu. Raziskava je bila opravljena med novembrom 2017 in februarjem 2018. Vzorec je zajemal sto udeležencev z različno izobrazbo, starih od 21 do 74 let. Preizkus je vseboval 41 tipičnih napak iz štirih pravopisnih sklopov: ločila, prevzete besede in besedne zveze, pisanje skupaj oz. narazen ter raba velikih in malih črk, medtem ko smo izključili sklop o deljenju besed. Analiza preizkusov je pokazala, da nihče ni našel in popravil vseh pravopisnih napak, najvišje število doseženih točk je bilo 35, najnižje pa 3 (od 41). Zanemarljiva je bila razlika med spoloma v uspešnosti reševanja, v primerjavi rezultatov med starostnimi skupinami pa so se najbolje odrezali najstarejši sodelujoči. Ugotovili smo še, da je pravopisna zmožnost odvisna tudi od stopnje izobrazbe. Največ znanja so udeleženci pokazali pri odpravljanju napak pri rabi velikih in malih črk, največ napak so spregledali pri prevzetih besedah. Udeleženci menijo, da pravopisnih pravil ne poznajo ali jih ne uporabljajo (več), ker so jih veliko pozabili ali pa ker je od njihovega šolanja minilo veliko časa in znanja niso osveževali. Anketiranci pravopisna pravila najpogosteje upoštevajo pri pisanju uradnih dopisov ali v službi, tisti, ki pravila upoštevajo redko, pojasnjujejo, da tega od njih nihče ne zahteva, večina pa ob sporazumevanju med znanci in na družbenih omrežjih pravil sploh ne upošteva.
Ključne besede: jezikovna kultura, odrasli, pravopis, pravopisna zmožnost, pravopisni preizkus
Objavljeno: 26.08.2019; Ogledov: 173; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (653,63 KB)

84.
Vpliv računalniških iger na jezik igralcev (starih do 30 let)
Andreja Gracej, 2019, magistrsko delo

Opis: Računalniške igre mladim predstavljajo nek pobeg iz realnega sveta, v tem svetu pa lahko gradijo druge, nove svetove, se povezujejo z drugimi igralci, pri tem pa so lahko bolj uspešni kot v realnem svetu, kar jih še posebej pritegne. Za vse to je ključnega pomena komunikacija, ki pri tem poteka, ali z drugimi igralci, ki igro igrajo, ali pa z igro samo. V magistrskem delu smo ugotavljali, kakšno vlogo ima slovenščina v svetu računalniških iger, kako nanjo vpliva angleščina, ki je univerzalen jezik tega področja, in kako igralci sprejemajo dejstvo, da večine najbolj igranih iger v slovenščini ni mogoče igrati. Empirični del magistrskega dela nam pokaže, kakšen odnos imajo anketirani do slovenščine in samih prevodov v slovenščino, kako sprejemajo angleščino in kako se znajdejo v situacijah, ko morajo za uspešnost v igri komunicirati z drugimi igralci, ki niso govorci slovenščine. Za analizo smo uporabili anketni vprašalnik. Odgovore smo natančno analizirali in ugotovili, da računalniške igre v luči dejstva, da prevodi v slovenščino pri večini iger niso na voljo, močno vplivajo na jezik igralcev, ki je slovenščina. Na tem področju se tako uporabljajo zgolj besede v angleščini ali pa gre za kombinacijo slovenščine in angleščine. Večina igralcev slovenskim prevodom zaradi pričakovane slabe kvalitete prevodov in navajenosti na angleščino ni naklonjena, tisti pa, ki bi želeli preizkusiti igranje v slovenščini, bi to storili zgolj zaradi radovednosti. Raziskava je bila izvedena na vzorcu mladih, ki so stari do vključno 30 let in redno igrajo računalniške igre ter so bili pripravljeni sodelovati. V njej je sodelovalo 366 posameznikov.
Ključne besede: Računalniške igre, komunikacija, jezik, slovenščina, angleščina.
Objavljeno: 29.10.2019; Ogledov: 131; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

85.
Vpliv branja in bralnih strategij na govorno-jezikovni razvoj učencev devetega razreda osnovne šole
Nina Mager, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo predstavlja vpliv branja na govorno-jezikovni razvoj učencev 9. razreda osnovne šole med govornim nastopanjem in pri pisanju strukturiranih besedil. Namen dela je predstaviti, kako lahko usmerjeno branje in uporaba različnih bralnih strategij pomagata učencem pri njihovem govorno-jezikovnem razvoju. V prvem, teoretičnem delu magistrskega dela je predstavljena osnovna terminologija, ki se nanaša na govorni in jezikovni razvoj posameznika; predstavljene so različne bralne strategije, ki jih učitelji najpogosteje uporabljajo pri poučevanju; prav tako so v teoretičnem delu podrobno predstavljeni govorni nastopi in pisanje strukturiranih besedil v osnovni šoli pri pouku slovenščine. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, iz katere smo ugotovili vpliv branja in uporabe bralnih strategij na govorne nastope učencev ter na pisanje strukturiranih besedil. V prvem delu so predstavljene analize govornih nastopov in pisanja strukturiranih besedil, slušne analize govornih nastopov in njihovega zapisa ter primerjava govornih nastopov s pisanjem strukturiranih besedil, od koder izhajajo razlike, ki jasno kažejo na vpliv branja in bralnih strategij na govorno-jezikovni razvoj posameznih učencev. V drugem delu empiričnega dela so predstavljeni rezultati analize, pridobljeni s pomočjo anketnih vprašalnikov, ki so jih reševali učenci kontrolne in eksperimentalne skupine ter polstrukturirani intervju učiteljice slovenščine. V interpretaciji rezultatov je predstavljeno, da se govorno-jezikovni razvoj izboljša učencem eksperimentalne skupine, ker smo skozi delo z njimi redno uporabljali usmerjeno branje in več različnih vrst bralnih strategij. Uporaba jezika se tako ni izboljšala le pri govornih nastopih, temveč tudi pri pisanju strukturiranih besedil, na kar kaže primerjava govornih nastopov in strukturiranih besedil posameznih učencev. Del magistrskega dela je namenjen tudi vsem gradivom, ki so bila izdelana za poučevanje branja in uporabo bralnih strategij za namene izboljšanja govorno-jezikovnega razvoja učencev, to so učni načrti za vsako uro posebej tako za kontrolno kot eksperimentalno skupino in vaje oziroma delovni listi z bralnimi strategijami za razumevanje prebranega
Ključne besede: govorno-jezikovni razvoj, branje, bralne strategije, pisanje strukturiranih besedil, govorni nastopi.
Objavljeno: 20.12.2019; Ogledov: 89; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (8,07 MB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici