| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Pillars of city spatial sensitivity and their integration into sightseeing routes
Melita Rozman Cafuta, Boštjan Brumen, 2020, izvirni znanstveni članek

Opis: Worldwide, many cities have appropriate and necessary conditions for the development of urban tourism. Some locations, although considered important for local tourist destinations as part of a standard repertoire, do not comply with modern standards. For tourism organisations, it is very important to plan the best possible sightseeing routes with the best sightseeing locations. Using the intuitive approach only, is not enough in the modern tourism industry. The focus of the presented research is an innovative approach to identify the most prosperous urban places that should be included in urban tourist offers. Empirical research was conducted, based on the analyticalmethod ofmentalmapping. For the research location,Maribor city (Slovenia, eu) has been chosen. A sample of 200 respondents was taken. They were asked to draw a city map twice, once for the daytime city and once for the nighttime city. Graphical results obtained reflect a subjective mental spatial idea of individual thinkingmode. Some locations in the city seemto be particularly important and visible. They were named "Pillars of Spatial Sensitivity" or, pss locations. pss locations are extremely suitable to be integrated in a tourist offer as building blocks of sightseeing routes.When processing the research results, 34 pss locations weremore or less frequently detected in Maribor city. 32 of them had different appearance frequency between day and night. Based on these results, it is possible to conclude that modified spatial circumstances affect the perception and utilisation of urban space. The research results make it obvious that spatial sensitivity of tourists depends on time. It is possible to design sightseeing routes adapted to the time component.
Ključne besede: urban tourism, pillars of spatial sensitivity, mental map, sightseeing location
Objavljeno v DKUM: 29.01.2024; Ogledov: 47; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Obnova turistično-rekreativnih poti in športnega parka Janina v zdravilišču Rogaška Slatina : magistrsko delo
Gorazd Krofl, 2023, magistrsko delo

Opis: Po osamosvojitvi leta 1991 je razvoj zdravilišča v Rogaški Slatini močno zamrl, s tem pa se je začela degradacija območij, ki niso bila neposredno povezana z zdraviliškim jedrom vendar tvorijo njegovo mejo in predstavljajo dostopna območja do zdraviliškega jedra. Magistrsko delo obravnava problematiko povezave zdraviliškega jedra v Rogaški Slatini z okoliškimi gozdnimi območji, ki so prepredena s turističnimi in rekreativnimi potmi in z vzpostavitvijo klubskih prostorov v športnem parku Janina, izjemno kvalitetnem, a neizkoriščenem prostoru v neposredni bližini zdraviliškega jedra, kjer se danes nahaja samo smučišče. Na podlagi prostorskih in tehničnih analiz je izdelana idejna zasnova revitalizacije ključnih območij, ki predstavljajo pomembna že obstoječa, a degradirana vozlišča preko katerih je mogoče zagotoviti kvalitetno širitev in nadgraditev zdraviliške, športne in turistične ponudbe tako domačinom kot gostom zdravilišča. Pri urejanju so uporabljeni osnovni prostorski posegi in elementi, arhitekturni jezik pa je enovit in zadržan ter prilagojen obstoječi raščeni ali grajeni krajini.
Ključne besede: Rogaška Slatina, zdravilišče, rekreacija, turizem, revitalizacija, športni park, gozdne poti, arhitekturna zasnova
Objavljeno v DKUM: 05.10.2023; Ogledov: 238; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (49,20 MB)

3.
Ureditev turistično rekreacijskega centra Gramoznica v občini Duplek : magistrsko delo
Maks Mavri, 2023, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava območje gramoznice v občini Duplek. Lokacija se nahaja na podeželju z veliko potenciala za razvoj turizma. Iz teh razlogov so na območju predvideni naslednji objekti: spa center, restavracija, tržnica, izposojevalnica koles in kajakov ter apartmaji. Takšna programska vsebina bi Dupleku pripomogla k turističnemu razvoju, ustvarila nova delovna mesta, vire dohodka ter razlog za zaščito okolja.
Ključne besede: Duplek, gramoznica, turizem, kajak, apartma, restavracija, tržnica, nasip, Drava, spa
Objavljeno v DKUM: 04.10.2023; Ogledov: 253; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (102,32 MB)

4.
Stanovanjska soseska kot prijetno bivalno okolje: pristopi za kakovostno načrtovanje odprtega prostora stanovanjskih sosesk : diplomsko delo
Kaja Cingesar, 2023, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo se osredotoča na analizo kvalitete odprtega prostora v stanovanjskih soseskah. V teoretičnem okviru so najprej definirane soseske ter predstavljen njihov razvoj skozi čas. Poudarjen je pomen odprtega prostora v stanovanjskih soseskah ter identificirani problemi, ki lahko vplivajo na njegovo kvaliteto. V nadaljevanju so predstavljeni pristopi za kakovostno načrtovanje odprtega prostora, ki se osredotočajo na zelene površine, prometno ureditev, družabni prostor, vključenost uporabnikov ter varstvo okolja. Dobra praksa teh področij obdelave je predstavljena na primerih bivalnih okolij iz sosesk v Sloveniji, Norveški in Belgiji. Kot študija primera je v praktičnem delu naloge je obravnavana stanovanjska soseska ob Škapinovi ulici v Celju. Skozi celovito analizo je predstavljeno trenutno stanje odprtega prostora soseske. V zaključku naloge so podana konkretna priporočila za izboljšanje kvalitete odprtega prostora.
Ključne besede: Stanovanjska soseska, kakovost bivanja, bivalno okolje, odprt prostor
Objavljeno v DKUM: 29.08.2023; Ogledov: 171; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (6,54 MB)

5.
Celovita prenova območja starega in novega mejnega prehoda Šentilj : magistrsko delo
Alina Pucko, 2023, magistrsko delo

Opis: Tema magistrske naloge je obravnava obmejnega območja mejnega prehoda Šentilj. Predstavljen je pomen mejnih prehodov, njihovo spreminjanje in razumevanje skozi zgodovino. Opisani so mejni prehodi v Sloveniji in drugo po svetu ter kaj se z njimi dogaja in zakaj nekateri mejni prehodi izginjajo oziroma se zapuščajo. Enako se dogaja z obmejnimi območji, katera z leti postajajo večja degradirana območja z zapuščeno infrastrukturo. Poudarek naloge je na obmejnem območju mejnega prehoda Šentilj. Na območju so bile izvedene analize, katere so nam pomagale celotno območje razumeti in preučiti, kaj se na območju lahko naredi in izboljša. Predstavljena je kratka zgodovina kraja Šentilj, kaj se je tam dogajalo in kaj se še dogaja danes. Glede na analize smo naredili celovito obnovo obmejnega območja mejnega prehoda Šentilj, katera je predstavljena skozi novo zasnovo obmejnega območja. Novo zasnovano območje je sestavljeno multifunkcionalnih zelenih površin, katere območje potrebuje kot tudi iz multifunkcionalnega objekta. Obnova obmejnega območja mejnega prehoda Šentilj ponazarja navidezni vstop v Slovenijo.
Ključne besede: mejni prehodi, degradirana območja, prenova, Šentilj, obmejno območje
Objavljeno v DKUM: 15.03.2023; Ogledov: 574; Prenosov: 278
.pdf Celotno besedilo (80,97 MB)

6.
Trajnostni turistični kompleks iz zbite zemljine
Polona Sever, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z uporabo trajnostnega pristopa rešuje problematiko pomanjkanja prenočišč v turistično vse bolj priljubljenem območju Bukovniškega jezera v Pomurju, prepoznava neizkoriščene kvalitete obstoječega prostora ter se odziva na zaposlitvene in turistične potrebe občine. Območje jezera spada v varstveno območje Natura 2000, je del Krajinskega parka Goričko ter ekološko pomembnega območja. Idejna zasnova za trajnostni turistični kompleks skuša nadgraditi tradicionalni način gradnje iz zbite zemljine z novodobnimi tehnikami, ter se z arhitekturno zasnovo prilagoditi trajnostnim merilom. Turistični kompleks je umeščen v območju degradiranih obstoječih objektov ob Bukovniškem jezeru. Obsega apartmaje za prenočišča gostov, spa center s plavalnim bazenom, restavracijo, prostor s predavalnico ter sejno sobo in zunanjo ureditev z večnamenskim pokritim prostorom ter ognjišče. Zasnovana je tudi urbana oprema, ki turistični kompleks poveže s celotnim krajem. S postavitvijo na ključnih lokacijah v občini ta služi informiranju o turističnem kompleksu, programih, naravnih danostih in bioraznovrstnosti samega območja ter nasploh spodbujanju komunikacije, skupnosti ter oživitvi javnega prostora.
Ključne besede: trajnostna arhitektura, zbita zemljina, turizem, Bukovniško jezero, Pomurje
Objavljeno v DKUM: 03.01.2022; Ogledov: 1230; Prenosov: 295
.pdf Celotno besedilo (171,44 MB)

7.
Turistični razvoj območja v okolici zadrževalnika Medvedce : projektna naloga
Matevž Rajh, 2021, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: V projektni nalogi je obravnavano območje v okolici zadrževalnika Medvedce. Naloga povzame in predstavi zgodovino kampiranja in glampinga, predstavi vrste glampinga in možne lokacije postavitve. Na osnovi analiz referenčnih primerov so določeni kriteriji uvrščanja v prostor. V nadaljevanju naloge je analizirano območje zadrževalnika Medvedce. Na osnovi kriterijev referenčnih primerov in podatkov, pridobljenih iz Uredbe o posebnih varstvenih območjih, ter analize zadrževalnika Medvedce prikaže testno lokacijo za postavitev glampinga. V končnem delu naloge je prikazan konceptualno zasnovan glamping in prostorska ureditev aktivnosti v okolici zadrževalnika Medvedce.
Ključne besede: glamping, Natura 2000, zadrževalnik Medvedce
Objavljeno v DKUM: 05.02.2021; Ogledov: 1075; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (34,29 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
PRENOVA ZELENIH POVRŠIN URBANE SOSESKE NOVA VAS II. : projektna naloga
Sara Mitrevski, 2021, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: Mariborska soseska Nova vas je bila zgrajena v osemdesetih letih in je še danes četrt z velikim deležem prebivalstva. Prepredena je s številnimi javnimi površinami, kjer so bile včasih trgovine, trafike in parki. Število javnih površin se je krčilo. Ključna ugotovitev v soseski Nova vas II je, da so divja parkirišča v soseski zelo problematična, ker so postali avtomobili sestavni del vsake družine (marsikatera ima več kot enega). Velik del javnih površin se je spremenil v divja parkirišča, ki pa negativno vplivajo na izgled in bivalno ugodje v soseski. Garažni hiši imata propadajočo konstrukcijo in tako nista povsem uporabni. Prehodi, ki so prej služili boljši povezljivosti soseske, so zdaj zagrajene ropotarnice. Pešpoti, ki so bile včasih ponos soseske, so sedaj gmota pločevine in tako neprehodne. Rešitev v urbani soseski Nova vas II je, da se postavijo pogrezljivi valji oziroma urbanistične prepreke na vseh vstopnih točkah v osrčje soseske in se tako umakne avtomobile nazaj na urejena parkirišča. S sanacijo obeh garažnih hiš bi pa pridobili nova parkirna mesta, ki so v soseski Nova vas II. potrebna. Degradirana območja v soseski Nova vas II bi prenovili v zelene površine. Ureditev pešpoti je ključnega pomena, saj s tem poveča pretočnost soseske. Potrebna je tudi posodobitev urbane opreme ter ureditev zelenih površin okrog njih.
Ključne besede: odprte javne površine, divja parkirišča, urejena parkirišča, anketni vprašalnik, soseska Nova vas II.
Objavljeno v DKUM: 05.02.2021; Ogledov: 1394; Prenosov: 238
.pdf Celotno besedilo (46,27 MB)

9.
Vpliv podnebnih sprememb na smučarski turizem v Alpah
Rok Valenčič, 2019, magistrsko delo

Opis: Globalno segrevanje povzroča toplejše zime, pospešuje taljenje ledenikov in vpliva na smučarski turizem, ki je v Alpah še vedno najpomembnejša gospodarska dejavnost. Smučanje je že dolgo predvsem velik posel, saj je globalna smučarska industrija ocenjena na od 60 do 70 milijard ameriških dolarjev (Vanat, 2014). Smučišča v Sloveniji in v tujini se lahko proti zelenim zimam, ki so posledica podnebnih sprememb, borijo le z umetnim zasneževanjem. Tega pa si številna smučišča ne morejo privoščiti zaradi visokih stroškov zasneževalne opreme ali pa zaradi pomanjkanja vodnih virov. Segrevanje ozračja celo največja alpska smučišča sili v resen razmislek, kako privabiti in zadržati smučarje. Odgovore na vprašanje, kako podnebne spremembe v resnici vplivajo na smučarski turizem oziroma če sploh, smo iskali v raziskovalnem delu. V njem smo s statistično obdelavo ključnih podatkov, potrebnih za merjenje smučarskega turizma, dobili presenetljive rezultate o temperaturnih trendih v preteklih nekaj desetletjih in številu obratovalnih dni na smučiščih Vogel, Lech in Kronplatz. V nalogi smo se dotaknili tudi umetnega zasneževanja, trajnostnih ukrepov in usmeritev, na katerih bi morali graditi alpski centri.
Ključne besede: podnebne spremembe, smučarski turizem, Alpe, umetno zasneževanje, trajnostni turizem, Vogel, Lech, Kronplatz
Objavljeno v DKUM: 06.06.2019; Ogledov: 1888; Prenosov: 236
.pdf Celotno besedilo (3,81 MB)

10.
Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici