| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Turistični razvoj območja v okolici zadrževalnika Medvedce
Matevž Rajh, 2021, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: V projektni nalogi je obravnavano območje v okolici zadrževalnika Medvedce. Naloga povzame in predstavi zgodovino kampiranja in glampinga, predstavi vrste glampinga in možne lokacije postavitve. Na osnovi analiz referenčnih primerov so določeni kriteriji uvrščanja v prostor. V nadaljevanju naloge je analizirano območje zadrževalnika Medvedce. Na osnovi kriterijev referenčnih primerov in podatkov, pridobljenih iz Uredbe o posebnih varstvenih območjih, ter analize zadrževalnika Medvedce prikaže testno lokacijo za postavitev glampinga. V končnem delu naloge je prikazan konceptualno zasnovan glamping in prostorska ureditev aktivnosti v okolici zadrževalnika Medvedce.
Ključne besede: glamping, Natura 2000, zadrževalnik Medvedce
Objavljeno: 05.02.2021; Ogledov: 250; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (34,29 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
PRENOVA ZELENIH POVRŠIN URBANE SOSESKE NOVA VAS II.
Sara Mitrevski, 2021, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: Mariborska soseska Nova vas je bila zgrajena v osemdesetih letih in je še danes četrt z velikim deležem prebivalstva. Prepredena je s številnimi javnimi površinami, kjer so bile včasih trgovine, trafike in parki. Število javnih površin se je krčilo. Ključna ugotovitev v soseski Nova vas II je, da so divja parkirišča v soseski zelo problematična, ker so postali avtomobili sestavni del vsake družine (marsikatera ima več kot enega). Velik del javnih površin se je spremenil v divja parkirišča, ki pa negativno vplivajo na izgled in bivalno ugodje v soseski. Garažni hiši imata propadajočo konstrukcijo in tako nista povsem uporabni. Prehodi, ki so prej služili boljši povezljivosti soseske, so zdaj zagrajene ropotarnice. Pešpoti, ki so bile včasih ponos soseske, so sedaj gmota pločevine in tako neprehodne. Rešitev v urbani soseski Nova vas II je, da se postavijo pogrezljivi valji oziroma urbanistične prepreke na vseh vstopnih točkah v osrčje soseske in se tako umakne avtomobile nazaj na urejena parkirišča. S sanacijo obeh garažnih hiš bi pa pridobili nova parkirna mesta, ki so v soseski Nova vas II. potrebna. Degradirana območja v soseski Nova vas II bi prenovili v zelene površine. Ureditev pešpoti je ključnega pomena, saj s tem poveča pretočnost soseske. Potrebna je tudi posodobitev urbane opreme ter ureditev zelenih površin okrog njih.
Ključne besede: odprte javne površine, divja parkirišča, urejena parkirišča, anketni vprašalnik, soseska Nova vas II.
Objavljeno: 05.02.2021; Ogledov: 311; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (46,27 MB)

3.
Vpliv podnebnih sprememb na smučarski turizem v Alpah
Rok Valenčič, 2019, magistrsko delo

Opis: Globalno segrevanje povzroča toplejše zime, pospešuje taljenje ledenikov in vpliva na smučarski turizem, ki je v Alpah še vedno najpomembnejša gospodarska dejavnost. Smučanje je že dolgo predvsem velik posel, saj je globalna smučarska industrija ocenjena na od 60 do 70 milijard ameriških dolarjev (Vanat, 2014). Smučišča v Sloveniji in v tujini se lahko proti zelenim zimam, ki so posledica podnebnih sprememb, borijo le z umetnim zasneževanjem. Tega pa si številna smučišča ne morejo privoščiti zaradi visokih stroškov zasneževalne opreme ali pa zaradi pomanjkanja vodnih virov. Segrevanje ozračja celo največja alpska smučišča sili v resen razmislek, kako privabiti in zadržati smučarje. Odgovore na vprašanje, kako podnebne spremembe v resnici vplivajo na smučarski turizem oziroma če sploh, smo iskali v raziskovalnem delu. V njem smo s statistično obdelavo ključnih podatkov, potrebnih za merjenje smučarskega turizma, dobili presenetljive rezultate o temperaturnih trendih v preteklih nekaj desetletjih in številu obratovalnih dni na smučiščih Vogel, Lech in Kronplatz. V nalogi smo se dotaknili tudi umetnega zasneževanja, trajnostnih ukrepov in usmeritev, na katerih bi morali graditi alpski centri.
Ključne besede: podnebne spremembe, smučarski turizem, Alpe, umetno zasneževanje, trajnostni turizem, Vogel, Lech, Kronplatz
Objavljeno: 06.06.2019; Ogledov: 953; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (3,81 MB)

4.
5.
Hiše na drevesu: kriteriji umeščanja v prostor
Teja Osek, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo obravnavali hiše na drevesu in kriterije njihovega umeščanja v prostor. Povzeli smo zgodovino hiš na drevesu ter obravnavali njihove splošne značilnosti. Na podlagi analize referenčnih primerov smo določili glavne kriterije njihovega umeščanja v prostor. Podatke za analize smo pridobili z anketnim vprašalnikom in iz literature. Na podlagi kriterijev in primerjave z referenčnimi primeri smo v zaključnem delu izvedli preizkus primernosti izbrane testne lokacije Vonarje za postavitev hiše na drevesu. Primerjalno analizo smo izvedli s pomočjo naslednjih kriterijev: lokacija, velikost, višina od tal, vrsta gozda, kjer je umeščen objekt, način pritrditve in vrsta drevesa, vrsta materiala za izgradnjo, način dostopa v objekt, podnebja in namembnost objekta.
Ključne besede: hiše na drevesu, drevesne hiše, kriteriji umeščanja, prostor.
Objavljeno: 13.07.2018; Ogledov: 456; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (3,60 MB)

6.
Open space evaluation methodology and three dimensional evaluation model as a base for sustainable development tracking
Melita Rozman Cafuta, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: Sustainable development, as a concept of controlled development, is a management characteristic. Adaptation to progress is important to achieve sustainability. The research focus here is on developing an evaluation methodology for determining the characteristics of urban open space. A method was designed for use in the comparative analysis of environmental perception evaluation between different time sequences. It allows us to compare results before and after spatial interventions or spatial development tracking over time. The newly-developed SEC model (suitable for everyone, environmentally-accepted, and cost-effective) was an essential element used in the research methodology. The model was designed using the systematic principle, the top–down approach, and the decomposition method. Three basic dimensions were divided into six factors. Factors were divided into eighteen indicators that are either quantitatively or qualitatively assessed. Indicators were divided into several aspects. An instrument (questionnaire) was developed to support the evaluation methodology of urban open space characteristics. Every aspect belongs to a question in the questionnaire. The applicability of the SEC model was demonstrated in two case studies. Evaluation took place during two different time sequences, once during the day-time and once during the night. Obtained results provide useful information of the current spatial situation needed for sustainable development strategy preparation.
Ključne besede: urbano okolje, vizualna percepcija, vizualno zaznavanje, vidno zaznavanje, metodologija vrednotenja, SEC model
Objavljeno: 22.06.2017; Ogledov: 774; Prenosov: 274
.pdf Celotno besedilo (2,65 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Public lighting in the communicative urban context
Melita Rozman Cafuta, 2010, pregledni znanstveni članek

Opis: The article explores holistic approach of understanding the importance of lighted urban environment. The city at night is quite diff erent from the city during the daytime. In the evening, att ention is focused on the eff ect of the light; during the daytime it is the support structure that plays a partin determining the public appearance. The requirements for the successful lighting are: visibility of objects that ensure safety and orientation, recognition of traffi c situation, the ability to create comfort and well being, limited or shielded light brightness, and suitable color of the light to the surrounding and visible role in social interaction. Considering all demands a city has an att ractive and inviting appearance, even after dark. The lighting creates a pleasant atmosphere, but should not dominate. On the other side, even qualitative created artifi cial light has some negative environment burden usually called light pollution. The article presents some possibilities to achieve the balance between realization of positive lighting aspects and improvement of negative illumination eff ects.
Ključne besede: public lightning, urban development
Objavljeno: 31.05.2012; Ogledov: 1098; Prenosov: 23
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici