| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 17
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Framing the tourist spatial identity of a city as a tourist product
Melita Rozman Cafuta, 2022, izvirni znanstveni članek

Opis: Purpose – The purpose of this paper is to develop a methodology for shaping the tourist spatial identity of the city and to take advantage of it to discover alternative urban outdoor spaces. As the number of indoor visitors has been limited due to the COVID-19 pandemic, open urban areas such as streets, squares and parks have become more important tourist locations. Design/methodology/approach – The assessment methodology consists of two basic steps. In the first step, the authors look for places or points that are carriers of spatial identity. For this purpose, the method of mental mapping is used. In the second step, statistical methods are used to evaluate the spatial suitability for the most common tourist activities. To obtain a holistic picture, a temporal component is included. Findings – The application of the methodology is presented in the form of a case study. The obtained research results provide an insight into the spatial situation of the city of Maribor (Slovenia, Europe). Tourist spatial identity of a city depends on time. Based on the value of spatial sensitivity indicator and the suitability of activities, it is possible to adapt the tourist offer to the temporal component. Originality/value – To the best of the authors’ knowledge, this is an original perspective on the spatial identity of tourists. The presented approach could be integrated as a good practice in any other city worldwide. It supports the identification of suitable outdoor tourist places that are memorable, cosy, multifunctional and can be recommended by city guides (mobile or printed books). Every city has many hidden gems that tourists have yet to discover
Ključne besede: urban tourism, evaluation methodology, image of the city, mental mapping, spatial identity
Objavljeno v DKUM: 12.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (611,33 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Problemi in priložnosti urejanja podeželskega prostora na primeru naselja Lepa Njiva v občini Mozirje
Katja Goličnik, 2024, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga raziskuje izzive in potenciale za razvoj podeželskih območij s poudarkom na konkretnem primeru naselja Lepa Njiva v občini Mozirje. Osrednji del naloge raziskuje možnosti razvoja podeželja preko prostorskega načrtovanja. Predstavljeni so definicija podeželja, zgodovinski razvoj in zdajšnje stanje kraja. V nalogi so analizirani dejavniki, ki vplivajo na razvoj podeželskih območij, kot so kmetijstvo, gozdarstvo, upravljanje voda, varstvo okolja, kulturna dediščina, infrastruktura, turizem in družbene dejavnosti. Izdelana je SWOT analiza razvojnih potencialov v okolici naselja Lepa Njiva. Podrobna študija primera naselja Lepa Njiva ponuja vpogled v specifične izzive in priložnosti lokalne skupnosti. Različni vidiki, kot so kmetijstvo, gozdarstvo, reliefa, podnebje, hidrologija, vegetacija, varstvo okolja, kulturna dediščina, naseljevanje, infrastruktura, turizem in družbene dejavnosti, so natančno analizirani. Zaključek povzema ugotovitve, poudarjajoč kompleksnost razvoja podeželja in potrebo po celostnem pristopu. Predlagane so smernice za prilagoditve politik, praktične rešitve in dolgoročne strategije za spodbujanje trajnostnega razvoja v naselju Lepa Njiva in podobnih podeželskih naseljih.
Ključne besede: podeželski prostor, Mozirje, Lepa Njiva
Objavljeno v DKUM: 30.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (7,14 MB)

3.
Biofilična arhitektura: zasnova centra za fizikalno medicino in rehabilitacijo
Kristina Turk, 2024, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo podaja idejno rešitev za zasnovo centra za fizikalno medicino in rehabilitacijo, temeljenega na biofilični arhitekturi. Zasnova centra temelji na detajlni raziskavi in preučevanju literature ter ponuja premislek o možnostih tovrstnega oblikovanja in programa. Skozi raziskave biofilije, biofiličnega oblikovanja, biofiličnih elemetov in referenc, razvijamo in ustvarjamo idejo o oblikovanju in delovanju novega centra. Povezava biofilije in tovrstnega programa, ponuja in odpira možnost oblikovanja funkcionalnega objekta. Zasnova programa, temelji na pravilnikih in referenc že izvedenih centrov, na področju Medžimurske županije in Evrope. Na podlagi analiz širšega in ožjega območja, je izbrana lokacija za postavitev novega centra za fizikalno medicino in rehabilitacijo, ki omogoča povezavo z okolico in obstoječim kompleksom. Konceptulna rešitev izhaja iz prostora in prostorskih omejitev. Center je zasnovan kot povezava žive narave in grajenega okolja, kar omogoča zasnovo ugodnega bivalnega okolja, bivanje v neokrnjeni naravi v času okrevanja, hkrati pa pripomaga k programski pestrosti območja.
Ključne besede: fizikalna medicina, fizikalna rehabilitacija, biofilija, biofilična arhitektura, zelena fasada, zelena streha, vertikalna ozelenitev
Objavljeno v DKUM: 14.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (76,58 MB)

4.
Event square and multipurpose center with library in the city of Struga
Jeta Ajdari, 2024, magistrsko delo

Opis: This thesis addresses the redevelopment of a centrally located site in Struga, currently occupied by a large, unadorned parking lot devoid of greenery. Surrounded by key state institutions, including the Health Insurance Office, Municipal Archives, and the Main Post Office, as well as public amenities, such as restaurants and pharmacies, the site offers a unique opportunity for urban revitalization.Until 2016, this location served as the central square of Struga. Following the restoration of the "Monument of Revolution," it was expected that the area would be transformed into a modern, attractive space for local residents. However, contrary to these expectations, it has since been repurposed as a parking lot. This project envisions reclaiming the site as a multifunctional space that serves as a cultural hub and social gathering point for both residents and visitors.Struga, situated on the shores of Lake Ohrid in the Republic of North Macedonia, has a population of approximately 50,000 and is a popular summer tourist destination. Despite this, the city faces a deficit of social gathering places and environments conducive to student collaboration and study. The existing city library, with its outdated facilities and limited collection of 8,000 books, fails to meet modern standards. Furthermore, Struga’s renowned Poetry Nights festival underscores the lack of dedicated public spaces for cultural events, highlighting the need for proper outdoor venues. The absence of adequate library resources and diverse social spaces for various age groups further exacerbates these challenges.This project proposes a comprehensive solution by transforming the parking lot into a multifaceted community facility. The envisioned development includes an open square for events, a gallery and exhibition hall, an innovative city library, study areas, communal spaces, green zones, and a children’s playground. Outdoor reading areas and organized play activities will be integrated into the design, promoting relaxation and leisure within an inviting, green environment.By combining diverse indoor and outdoor programs, the project seeks to foster social interaction across all age groups, enhancing community cohesion. This multi-generational event center and library will become a landmark for Struga, enriching the city’s cultural, recreational, and educational landscape while significantly improving the quality of life for its residents.
Ključne besede: contemporary architecture, library, multigeneration building, square, public space, common space, green space, Struga.
Objavljeno v DKUM: 13.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (94,06 MB)

5.
Pillars of city spatial sensitivity and their integration into sightseeing routes
Melita Rozman Cafuta, Boštjan Brumen, 2020, izvirni znanstveni članek

Opis: Worldwide, many cities have appropriate and necessary conditions for the development of urban tourism. Some locations, although considered important for local tourist destinations as part of a standard repertoire, do not comply with modern standards. For tourism organisations, it is very important to plan the best possible sightseeing routes with the best sightseeing locations. Using the intuitive approach only, is not enough in the modern tourism industry. The focus of the presented research is an innovative approach to identify the most prosperous urban places that should be included in urban tourist offers. Empirical research was conducted, based on the analyticalmethod ofmentalmapping. For the research location,Maribor city (Slovenia, eu) has been chosen. A sample of 200 respondents was taken. They were asked to draw a city map twice, once for the daytime city and once for the nighttime city. Graphical results obtained reflect a subjective mental spatial idea of individual thinkingmode. Some locations in the city seemto be particularly important and visible. They were named "Pillars of Spatial Sensitivity" or, pss locations. pss locations are extremely suitable to be integrated in a tourist offer as building blocks of sightseeing routes.When processing the research results, 34 pss locations weremore or less frequently detected in Maribor city. 32 of them had different appearance frequency between day and night. Based on these results, it is possible to conclude that modified spatial circumstances affect the perception and utilisation of urban space. The research results make it obvious that spatial sensitivity of tourists depends on time. It is possible to design sightseeing routes adapted to the time component.
Ključne besede: urban tourism, pillars of spatial sensitivity, mental map, sightseeing location
Objavljeno v DKUM: 29.01.2024; Ogledov: 289; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Obnova turistično-rekreativnih poti in športnega parka Janina v zdravilišču Rogaška Slatina : magistrsko delo
Gorazd Krofl, 2023, magistrsko delo

Opis: Po osamosvojitvi leta 1991 je razvoj zdravilišča v Rogaški Slatini močno zamrl, s tem pa se je začela degradacija območij, ki niso bila neposredno povezana z zdraviliškim jedrom vendar tvorijo njegovo mejo in predstavljajo dostopna območja do zdraviliškega jedra. Magistrsko delo obravnava problematiko povezave zdraviliškega jedra v Rogaški Slatini z okoliškimi gozdnimi območji, ki so prepredena s turističnimi in rekreativnimi potmi in z vzpostavitvijo klubskih prostorov v športnem parku Janina, izjemno kvalitetnem, a neizkoriščenem prostoru v neposredni bližini zdraviliškega jedra, kjer se danes nahaja samo smučišče. Na podlagi prostorskih in tehničnih analiz je izdelana idejna zasnova revitalizacije ključnih območij, ki predstavljajo pomembna že obstoječa, a degradirana vozlišča preko katerih je mogoče zagotoviti kvalitetno širitev in nadgraditev zdraviliške, športne in turistične ponudbe tako domačinom kot gostom zdravilišča. Pri urejanju so uporabljeni osnovni prostorski posegi in elementi, arhitekturni jezik pa je enovit in zadržan ter prilagojen obstoječi raščeni ali grajeni krajini.
Ključne besede: Rogaška Slatina, zdravilišče, rekreacija, turizem, revitalizacija, športni park, gozdne poti, arhitekturna zasnova
Objavljeno v DKUM: 05.10.2023; Ogledov: 456; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (49,20 MB)

7.
Ureditev turistično rekreacijskega centra Gramoznica v občini Duplek : magistrsko delo
Maks Mavri, 2023, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava območje gramoznice v občini Duplek. Lokacija se nahaja na podeželju z veliko potenciala za razvoj turizma. Iz teh razlogov so na območju predvideni naslednji objekti: spa center, restavracija, tržnica, izposojevalnica koles in kajakov ter apartmaji. Takšna programska vsebina bi Dupleku pripomogla k turističnemu razvoju, ustvarila nova delovna mesta, vire dohodka ter razlog za zaščito okolja.
Ključne besede: Duplek, gramoznica, turizem, kajak, apartma, restavracija, tržnica, nasip, Drava, spa
Objavljeno v DKUM: 04.10.2023; Ogledov: 440; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (102,32 MB)

8.
Stanovanjska soseska kot prijetno bivalno okolje: pristopi za kakovostno načrtovanje odprtega prostora stanovanjskih sosesk : diplomsko delo
Kaja Cingesar, 2023, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo se osredotoča na analizo kvalitete odprtega prostora v stanovanjskih soseskah. V teoretičnem okviru so najprej definirane soseske ter predstavljen njihov razvoj skozi čas. Poudarjen je pomen odprtega prostora v stanovanjskih soseskah ter identificirani problemi, ki lahko vplivajo na njegovo kvaliteto. V nadaljevanju so predstavljeni pristopi za kakovostno načrtovanje odprtega prostora, ki se osredotočajo na zelene površine, prometno ureditev, družabni prostor, vključenost uporabnikov ter varstvo okolja. Dobra praksa teh področij obdelave je predstavljena na primerih bivalnih okolij iz sosesk v Sloveniji, Norveški in Belgiji. Kot študija primera je v praktičnem delu naloge je obravnavana stanovanjska soseska ob Škapinovi ulici v Celju. Skozi celovito analizo je predstavljeno trenutno stanje odprtega prostora soseske. V zaključku naloge so podana konkretna priporočila za izboljšanje kvalitete odprtega prostora.
Ključne besede: Stanovanjska soseska, kakovost bivanja, bivalno okolje, odprt prostor
Objavljeno v DKUM: 29.08.2023; Ogledov: 409; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (6,54 MB)

9.
Celovita prenova območja starega in novega mejnega prehoda Šentilj : magistrsko delo
Alina Pucko, 2023, magistrsko delo

Opis: Tema magistrske naloge je obravnava obmejnega območja mejnega prehoda Šentilj. Predstavljen je pomen mejnih prehodov, njihovo spreminjanje in razumevanje skozi zgodovino. Opisani so mejni prehodi v Sloveniji in drugo po svetu ter kaj se z njimi dogaja in zakaj nekateri mejni prehodi izginjajo oziroma se zapuščajo. Enako se dogaja z obmejnimi območji, katera z leti postajajo večja degradirana območja z zapuščeno infrastrukturo. Poudarek naloge je na obmejnem območju mejnega prehoda Šentilj. Na območju so bile izvedene analize, katere so nam pomagale celotno območje razumeti in preučiti, kaj se na območju lahko naredi in izboljša. Predstavljena je kratka zgodovina kraja Šentilj, kaj se je tam dogajalo in kaj se še dogaja danes. Glede na analize smo naredili celovito obnovo obmejnega območja mejnega prehoda Šentilj, katera je predstavljena skozi novo zasnovo obmejnega območja. Novo zasnovano območje je sestavljeno multifunkcionalnih zelenih površin, katere območje potrebuje kot tudi iz multifunkcionalnega objekta. Obnova obmejnega območja mejnega prehoda Šentilj ponazarja navidezni vstop v Slovenijo.
Ključne besede: mejni prehodi, degradirana območja, prenova, Šentilj, obmejno območje
Objavljeno v DKUM: 15.03.2023; Ogledov: 783; Prenosov: 381
.pdf Celotno besedilo (80,97 MB)

10.
Trajnostni turistični kompleks iz zbite zemljine
Polona Sever, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z uporabo trajnostnega pristopa rešuje problematiko pomanjkanja prenočišč v turistično vse bolj priljubljenem območju Bukovniškega jezera v Pomurju, prepoznava neizkoriščene kvalitete obstoječega prostora ter se odziva na zaposlitvene in turistične potrebe občine. Območje jezera spada v varstveno območje Natura 2000, je del Krajinskega parka Goričko ter ekološko pomembnega območja. Idejna zasnova za trajnostni turistični kompleks skuša nadgraditi tradicionalni način gradnje iz zbite zemljine z novodobnimi tehnikami, ter se z arhitekturno zasnovo prilagoditi trajnostnim merilom. Turistični kompleks je umeščen v območju degradiranih obstoječih objektov ob Bukovniškem jezeru. Obsega apartmaje za prenočišča gostov, spa center s plavalnim bazenom, restavracijo, prostor s predavalnico ter sejno sobo in zunanjo ureditev z večnamenskim pokritim prostorom ter ognjišče. Zasnovana je tudi urbana oprema, ki turistični kompleks poveže s celotnim krajem. S postavitvijo na ključnih lokacijah v občini ta služi informiranju o turističnem kompleksu, programih, naravnih danostih in bioraznovrstnosti samega območja ter nasploh spodbujanju komunikacije, skupnosti ter oživitvi javnega prostora.
Ključne besede: trajnostna arhitektura, zbita zemljina, turizem, Bukovniško jezero, Pomurje
Objavljeno v DKUM: 03.01.2022; Ogledov: 1645; Prenosov: 401
.pdf Celotno besedilo (171,44 MB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici