| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Primerjalnopravna analiza kaznivega dejanja po 143/6. členu Kazenskega zakonika ("maščevalna pornografija")
Melanija Lango, 2019, magistrsko delo

Opis: Maščevalna pornografija je pojav, star najverjetneje vsaj toliko, kot je stara fotografija, svoj razmah pa je doživela z razcvetom interneta in socialnih omrežij. Za izrazom maščevalna pornografija se skriva nekonsenzualno objavljanje intimnih slik, ki so jih posamezniki sicer posneli s soglasjem, a vendar z implicitnim pričakovanjem, da bodo te slike ostale zaupne. Enostaven dostop do interneta in hitra ter anonimna možnost delitev fotografij na različnih spletnih platformah, skupaj s popularizacijo delitve intimnih fotografiji in posnetkov med zaljubljenci, sta prav gotovo prispevala k popularizaciji tega kibernetskega kaznivega dejanja. Na žrtvi objava takšnih fotografij in posnetkov pusti globok pečat, velikokrat imajo žrtve tudi hude psihološke in socialne posledice (izgubijo službo, prijatelje), nekatere storijo celo samomor. Nekontrolirano širjenje teh slik, ko se pojavijo na internetu, je zagotovo eden izmed bolj problematičnih aspektov, poleg tega žrtve nimajo ustreznih vzvodov in sodnih poti, s katerimi bi to širjenje lahko učinkovito zaustavile. Čeprav je izraz maščevalna pornografija popularen, je lahko zavajajoč, saj storilci niso vedno motivirani z maščevanjem. Nekatere motivira želja po dobičku, druge razvpitosti ali osebna zabava, nekateri pa sploh nimajo posebnega razloga za objavo. Večplastnost in kompleksnost tega kaznivega dejanja sta razloga, da so različne države ubrale različne pristope h kriminalizaciji. Na prvi pogled se morda zdi, da je kriminaliziranje tega dejanja relativno preprosto, a ko popraskamo pod površje, hitro naletimo na pravne praznine v različnih pravnih ureditvah po svetu. S pomočjo primerjalnopravne analize pridemo do zaključka, da je najboljši način za izboljšanje kazenskopravne zakonodaje za to kaznivo dejanje zapolnjevanje vrzeli, če nanje naleti praksa oz. nanje opozori stroka. »Maščevalna pornografija« bo namreč kot kibernetsko kaznivo dejanje vedno korak pred zakonodajalcem, naloga zakonodajalca pa je predvsem ta, da je pozoren na spremembe na področju informacijske tehnologije in ostaja dovolj kritičen do sebe in odprtih vprašanj, ki jih zakonodaja še ni uredila.
Ključne besede: maščevalna pornografija, zasebnost, privolitev, soglasje, kibernetsko kaznivo dejanje, nekonsenzualna objava intimnih fotografiji, socialna omrežja, informacijska tehnologija.
Objavljeno: 20.12.2019; Ogledov: 492; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

2.
IZGON DRŽAVLJANA EU IZ DRUGE DRŽAVE ČLANICE IZ RAZLOGOV JAVNE VARNOSTI V NOVEJŠI SODNI PRAKSI SODIŠČA EU
Melanija Lango, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava izgon državljana EU iz druge države članice EU iz »nujnih razlogov javne varnosti«. Ukrep izgona je eden izmed najostrejših varovalnih ukrepov in ima kot tak za posameznika in njegovo družino, če je sprejet, velike posledice. EU je za državljane EU, ki že dalj časa delajo in živijo v drugi državi članici EU, z evropskimi pravnimi akti in prakso Sodišča EU postavila določene omejitve, kdaj se lahko odločba o izgonu zoper njih sprejme. Diplomska naloga je razdeljena na tri dele. V prvem delu se dotakne vprašanja, kaj je izgon in kako je ta urejen v pravnih virih EU in sodni praksi Sodišča EU. Za izgon državljana EU iz države članice gostiteljice veljajo namreč drugačna pravila kot pri izgonu tujca (prebivalci tretjih držav, ki niso članice EU). Vsi državljani držav članic EU imajo skupno državljanstvo EU, poleg tega pa je znotraj EU uveljavljena svoboščina prostega gibanja oseb. To je razlog, da je za izgon državljana EU iz države gostiteljice potrebno izpolniti ostrejše pogoje kot pri izgonu tujca. V zvezi z izgonom naloga odgovarja tudi na vprašanje, kdaj je ta ukrep dovoljen kot oblika omejitve prostega gibanja oseb znotraj EU in na katere pogoje in okoliščine mora biti država članica pozorna, preden izda odločbo o izgonu. V drugem delu naloge je poudarek predvsem na praksi Sodišča EU in njenih dognanjih. Zanimivo je predvsem vpršanje, kdaj je možen izgon tujca, ki je v državi članici gostiteljici živel že deset let, zaradi »nujnih razlogov javne varnosti«. Diplomska naloga se na kratko dotakne tudi tega, kaj je o »nujnih razlogih javne varnosti« dorekla Direktiva 2004/38/ES, vendar pa je za razumevanje »nujnih razlogov javne varnosti« večjega pomena poznavanje in razumevanje sodne prakse Sodišča EU. Posebej se naloga posveti eni izmed pomembnejših zadev iz sodobne sodne prakse Sodišča EU, to je zadeva P. I. proti Oberbürgermeisterin der Stadt Remscheid (C-348/09). Skozi zadeve Sodišča EU poskuša naloga razložiti, kakšno mora biti osebno obnašanje posameznika in kakšno nevarnost mora njegovo ravnanje predstavljati za državo gostiteljico, da se lahko utemelji njegov izgon iz države članice gostiteljice zaradi »nujnih razlogov javne varnosti«. V zadnjem, tretjem, delu naloga kritično analizira novonastalo tendenco glede izdaje odločb o izgonu znotraj EU v zadnjih letih. Obdobje ekonomske krize je namreč imelo pomembno vlogo, in sicer s kakšno mero odprtosti države članice gostiteljice sprejemajo državljane drugih držav članic.
Ključne besede: izgon, nujni razlogi javne varnosti, država članica EU, država gostiteljica, Sodišče EU, Direktiva 2004/38, državljan EU
Objavljeno: 02.12.2016; Ogledov: 1612; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (796,88 KB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici