1. Demografska gibanja in vzdržna pokojninska reformaAnton Rogina, 2021, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu predstavljamo demografska gibanja v Evropski uniji in Sloveniji ter analiziramo njihov vpliv pri sprejemanju pokojninskih reform v Sloveniji, katerih glavni namen je ohranjanje vzdržnosti pokojninskega sistema. Demografska gibanja se odražajo predvsem v podaljševanju pričakovanega trajanja življenja, kar neizogibno vodi do staranja prebivalstva. Ravno na omenjeno problematiko se osredotočamo v prvem sklopu magistrskega dela. V drugem sklopu pa se nato osredotočamo na predstavitev in opis pokojninskih sistemov na splošno ter ob tem še nekoliko podrobneje analiziramo pokojninski sistem in sprejete pokojninske reforme ter njihovo vzdržnost v Sloveniji. Ugotavljamo, da je za slovenski pokojninski sistem značilno, da temelji na medgeneracijski solidarnosti in da ga sestavljajo trije pokojninski stebri. Prvi pokojninski steber predstavlja obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, drugi steber dodatno pokojninsko zavarovanje in tretji steber razne oblike varčevanj za starost. Staranje prebivalstva povečuje javnofinančne izdatke, kar v ospredje postavlja izziv (dolgoročne) vzdržnosti pokojninskega sistema oziroma vzdržnosti samih pokojninskih reform. Tega so se odgovorni pri nas dobro zavedali in kmalu po osamosvojitvi so sprejeli prvo pokojninsko reformo ZPIZ (1992). Od takrat je prišlo do sprejetja še dveh pokojninskih reform, in sicer ZPIZ-1 (1999) ter ZPIZ-2 (2012). Podatki sicer kažejo, da je proces staranja prebivalstva v Sloveniji v zadnjih letih še posebej akuten, tako da bodo potrebne ponovne spremembe v okviru pokojninskega sistema v obliki nove pokojninske reforme, saj zadnja pokojninska reforma, sprejeta leta 2012, kmalu več ne bo učinkovala.
Ključne besede: demografska gibanja, staranje prebivalstva, Evropska unija, Slovenija, pokojninski sistem, pokojninska reforma.
Objavljeno: 13.04.2021; Ogledov: 145; Prenosov: 25
 Celotno besedilo (1,13 MB) |
2. Veljavnost paritete kupne moči analiza primera češke republikeKlemen Rakovič, 2020, magistrsko delo Opis: V delu preverjamo veljavnost paritete kupne moči (PPP) na primeru Češke republike. Dokazati poskušamo, da teorija PPP drži ne le za eden bazni devizni tečaj, ampak tudi druge tečaje, ki zajemajo valute največjih trgovinskih partneric analizirane države. V prvih poglavjih dela so podrobno prikazani devizno-tečajni režim Češke republike, njeni makroekonomski kazalniki in gospodarsko sodelovanje z drugimi državami. Na podlagi nominalnih deviznih tečajev in indeksov cen smo izračunali realne devizne tečaje češke krone s sedmimi drugimi valutami. Iz teh tečajev smo opravili izračun nominalnega in realnega efektivnega deviznega tečaja.
Empirično analizo smo začeli s preverjanjem stacionarnosti sedmih realnih deviznih tečajev in realnega efektivnega deviznega tečaja, za kar smo uporabili ADF test. V drugem delu empirične analize smo preverjali prisotnost kointegracije med nominalnimi deviznimi tečaji in cenovnimi indeksi gospodarstev analiziranih valut. Uporabili smo Johansenov test kointegracije, ocenili koeficiente modela VECM in vpeljali omejitve proporcionalnosti ter simetričnosti koeficientov. Končni rezultati nakazujejo na veljavnost relativne PPP za tečaje CZK/EUR, CZK/PLN, CZK/GBP in CZK/USD, tečaje CZK/CNY, CZK/HUF ter CZK/RUB, končni rezultati nakazujejo na neveljavnost PPP, čeprav smo za vseh sedem deviznih tečajev potrdili obstoj vsaj enega kointegracijskega vektorja.
Ključne besede: PPP, Češka republika, stacionarnost, kointegracija, devizni tečaj
Objavljeno: 10.12.2020; Ogledov: 229; Prenosov: 26
Celotno besedilo (2,32 MB) |
3. Vzdržen sistem financiranja zdravstvaMatic Hren, 2020, magistrsko delo Opis: Sodobni zdravstveni sistemi se soočajo s številnimi izzivi, ki med drugim ogrožajo dolgoročno vzdržnost njihovega financiranja. Slovenski zdravstveni sistem pri tem ni nobena izjema. Magistrskega dela smo se lotili z osrednjim namenom ugotavljanja ključnih slabosti financiranja slovenskega zdravstva. Poiskali smo razloge za njihov obstoj in ugotovili, na kakšen način bi se dolgoročna fiskalna vzdržnost slovenskega zdravstva lahko izboljšala. Za celovito obravnavo problema smo postavili teoretične okvirje, ki se navezujejo na zdravstveno varstvo in zdravstveni sistem. Vključili smo tudi izzive vzdržnosti, s katerimi se v sodobni družbi srečujejo zdravstveni sistemi. Poudarili smo pomen centralizacije in decentralizacije zdravstvenih sistemov. Ker se zdravstveni sistemi skozi zgodovino na podlagi reform razvijajo, smo pojasnili tudi štiri teoretično čiste oblike modelov zdravstva. Primerjali smo zdravstvene sisteme štirih evropskih držav, in sicer Slovenije, Avstrije, Nemčije ter Švedske. Opisali smo njihovo ureditev in organizacijo ter sisteme financiranja, s fokusom na zdravstvenih virih in zdravstvenih izdatkih. Navedli smo tudi največje izzive in aktualne reforme izbranih zdravstvenih sistemov. Tako smo dobili celovit pregled in izhodišča za preverjanje naših hipotez. Ugotovili smo, da se, v skladu z globalnim trendom, vse štiri opazovane države srečujejo s problematiko staranja prebivalstva, zato so primorane povečevati zdravstvene izdatke, kar je za prebivalce Slovenije še posebej obremenjujoče. Vzdržnost slovenskega zdravstva je med drugim slabša zaradi strukture virov financiranja. Prav tako smo potrdili, da je slovenska zakonodaja, ki ureja dolgotrajno oskrbo, neurejena in pomanjkljiva, hkrati pa je pri nas dolgotrajni oskrbi namenjenih bistveno manj zdravstvenih izdatkov kot v ostalih državah. Rešitve za vzpostavitev dolgoročne fiskalne vzdržnosti slovenskega zdravstva smo poiskali v izbranih državah in njihovih aktualnih reformah. Čeprav se posamezni zdravstveni sistemi in njihovi mehanizmi delovanja med seboj razlikujejo, se jih dandanes veliko srečuje s podobno problematiko. Vsekakor je primere dobre prakse smiselno poiskati tudi izven meja domačega zdravstva. Nekatere tuje politike financiranja zdravstva se lahko, sicer prilagojene specifikam slovenskega zdravstvenega sistema, zagotovo prenesejo tudi na domača tla.
Ključne besede: zdravstveni sistem, financiranje zdravstva, zdravstveni izdatki, izzivi zdravstvenih sistemov, slovenski zdravstveni sistem, dolgoročna vzdržnost, financiranje
Objavljeno: 10.12.2020; Ogledov: 278; Prenosov: 68
Celotno besedilo (1,27 MB) |
4. Vloga multinacionalk v globalnem prostoruTimotej Kreitner, 2020, diplomsko delo Opis: V svojem diplomskem delu obravnavam vlogo multinacionalnih podjetij (v nadaljevanju MNP) v globalnem prostoru. Proces globalizacije je skupaj s tehnološkim, informacijskim in komunikacijskim napredkom ustvaril globalni ekonomski trg, na katerem ključno vlogo odigrajo MNP. S svojo prisotnostjo vplivajo na tuja in domača gospodarstva držav po svetu. Kot indikator vloge MNP v globalnem prostoru in na države gostiteljice sem izbral vhodne tuje neposredne investicije (v nadaljevanju TNI), saj nam nudijo vsaj delni vpogled v delovanje MNP v državah gostiteljicah. Cilj diplomskega dela je bil primerjati vpliv vhodnih TNI na odstotek BDP-ja izbranih držav gostiteljic (Združeno kraljestvo, ZDA, Japonska).
MNP so s pomočjo vhodnih TNI med leti 2005 in 2019 Združenemu kraljestvu prispevala 3,51-odstotno povprečno letno rast BDP-ja, v ZDA 1,57 % BDP-ja, na Japonskem pa 0,16 % BDP-ja. Vhodne TNI najbolj pomembno prispevajo k povprečni rasti odstotka BDP-ja na leto v Združenem kraljestvu, sledi ZDA in nato Japonska.
Ključne besede: globalizacija, svetovna trgovina, multinacionalna podjetja, vstop na tuje trge, tuje neposredne investicije
Objavljeno: 24.11.2020; Ogledov: 218; Prenosov: 33
Celotno besedilo (690,39 KB) |
5. Empirično preverjanje veljavnosti paritete kupne moči v izbranih državah Evropske UnijeJelko Plošinjak, 2020, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu empirično preverjamo veljavnost paritete kupne moči za Slovenijo, Hrvaško, Češko, Slovaško in Avstrijo. V teoretičnem delu smo predstavili temeljne teorije določanja deviznih tečajev in dejavnike, ki povzročajo odstopanja od teorije paritete kupne moči. S pomočjo in natančnim pregledom relevantnih empiričnih študij se seznanimo z uporabljeno metodologijo preverjanja teorije paritete kupne moči in rezultati empiričnih študij, ki dajejo mešane rezultate glede podpore teorije paritete kupne moči, kar je značilno za nekdanje tranzicijske države. Pred empiričnim delom smo še z makroekonomsko analizo analizirali gibanje izbranih makroekonomskih spremenljivk. V empiričnem delu smo v prvem koraku preverjali stacionarnost logaritma realnega deviznega tečaja, v drugem kointegracijo med nominalnim deviznim tečajem in domačo ter tujo ravnjo cen, v tretjem koraku pa smo z VECM preverili, ali so predznaki posameznih spremenljivk ekonomsko in ekonometrično ustrezni; izkazalo se je, da so. Nato smo še preverjali z uvedbo omejitev simetričnost in proporcionalnost koeficientov. Ugotavljamo stacionarnost časovne vrste logaritma realnega deviznega tečaja za vse države in kointegracijo med vsemi spremenljivkami za vse države; predznaki koeficientov so statistično značilni za vse spremenljivke pri vseh države, izkazalo pa se je, da omejitve glede koeficientov veljajo v treh državah.
Ključne besede: PKM, stacionarnost, kointegracija, ADF test, Johansenov test
Objavljeno: 27.10.2020; Ogledov: 198; Prenosov: 45
Celotno besedilo (1,87 MB) |
6. Ekonomski in tehnični vidiki uporabe računalniških simulacij odrezovalnih procesovJan Šimić, 2020, magistrsko delo Opis: Z gradnjo pametnih tovarn in razvojem četrte industrijske revolucije postajajo računalniške simulacije čedalje pomembnejše tudi pri odrezovalnih procesih. Proizvodna podjetja si namreč zaradi konkurenčne prednosti skušajo skrajšati čas izdelave izdelka, zmanjšati stroške obrabe orodij ter povečati gospodarnost svojega poslovanja. Izgradnja računalniškega sistema predstavlja naložbo, v katero se podjetje poda s ciljem po rasti in razvoju. Odločitev za nakup računalniškega sistema v Podjetju X temelji na analizi pridobljenih podatkov. Ti zajemajo tehnični del ‒ kot so analiza simulacij struženja s pomočjo razpoložljive literature in ekonomski oz. investicijski del, v katerem je v praktičnem delu naloge proučena investicija. S pomočjo teh podatkov se vodstvo Podjetja X na koncu lažje odloči za nakup računalniškega sistema.
Ključne besede: Industrija 4.0, CNC struženje, Deform 3D, rezalne sile, FE simulacija, investicije.
Objavljeno: 28.09.2020; Ogledov: 210; Prenosov: 57
Celotno besedilo (7,43 MB) |
7. Nestandardni instrumenti denarne politike v finančni krizi in učinkiSebastijan Farkaš, 2019, diplomsko delo Opis: Od svetovne finančne krize leta 2008 so centralne banke po vsem svetu izvajale številne nekonvencionalne denarne politike, da bi preprečile kreditni krč, spodbudile skupno povpraševanje in povečale inflacijo. V evroobmočju so to vključevale zagotavljanje likvidnosti s ponudbami za popolno dodelitev fiksne obrestne mere, podaljševanje ročnosti kreditnih poslov centralne banke, širši nabor upravičenih zavarovanj, obsežni programi nakupa sredstev javnega in zasebnega sektorja, negativne obresti stopnje in smernice za naprej. Večja gospodarstva kot so Združene države Amerike, Evropska Unija, Japonska, Združeno Kraljestvo, so posredovale s podobnimi vendar različnimi ukrepi, ki so imeli različne učinke na njihovo gospodarsko rast, inflacijo in zaposlenost.
Ključne besede: Monetarna politika, finančna kriza, instrumenti monetarne politike, nestandardni ukrepi, ECB, inflacija, gospodarska rast, BDP.
Objavljeno: 13.12.2019; Ogledov: 497; Prenosov: 66
Celotno besedilo (554,68 KB) |
8. Makrobonitetni nadzorJure Markovič, 2019, diplomsko delo Opis: Pretekla finančna kriza je pokazala potrebo po makrobonitetnem nadzoru v finančnem sistemu nadzora. Boleči končni rezultati recesije so nas še enkrat opomnili na tesno povezavo med finančnim in makroekonomskim okoljem. Izkazalo se je, da pretekla politika, bodisi monetarna, fiskalna ali mikrobonitetna, ni zagotavljala zadostne učinkovitosti pri omejevanju različnih sistemskih tveganjih. V Sloveniji je namen makrobonitetnega nadzora odkriti, spremljati in ocenjevati sistemska tveganja, ki lahko povzročijo finančno nestabilnost, zmanjšati kopičenje sistemskih tveganj in zagotoviti trajnostni prispevek finančnega sektorja h gospodarski rasti. Makrobonitetna politika pa ni edina politika, ki je usmerjena v ekonomsko in finančno stabilnost gospodarstva. Ob monetarni, fiskalni in mikrobonitetni politiki, je potrebno veliko usklajevanja in sodelovanja med pristojnimi organi nadzora. Politike so medsebojno tesno prepletene, se lahko dopolnjujejo ali so si nasprotujoče. Velikokrat imajo instrumenti makrobonitetne politike značilnosti mikrobonitetnih oziroma monetarnih, saj so bili razviti z namenom, da odpravijo nepravilnosti, ki se pojavljajo pri uporabi teh. Na podlagi ocenjenih sistemskih tveganj Banka Slovenije uporablja instrumente makrobonitetne politike opredeljene v Uredbi (CRR), Zban-2 in ZMbNFS, z namenom zasledovanja zastavljenih vmesnih in končnih ciljev makrobonitetne politike. Glede na opredeljeno sistemsko tveganje ima Banka Slovenije pravico izbrati, uvesti in imeti neposreden nadzor nad makrobonitetnimi instrumenti z namenom preprečitve nadaljnjega kopičenja sistemskega tveganja. Seznam makrobonitetnim instrumentov je prilagojen vmesnim ciljem. V Sloveniji je tako v uporabi pet sklopov makrobonitetnih instrumentov: instrumenta za stanovanjski nepremičninski trg (LTV in DSTI), blažilnik za DSPI, proticiklični kapitalski blažilnik (CCB), GLTDF in omejevanje depozitnih obrestnih mer.
Ključne besede: finančna stabilnost, makrobonitetna politika, sistemska tveganja, makrobonitetni instrumenti.
Objavljeno: 10.12.2019; Ogledov: 406; Prenosov: 88
Celotno besedilo (1,50 MB) |
9. Pomoči državam tretjega svetaMateja Pavlin Oman, 2019, magistrsko delo Opis: Države tretjega sveta so države, ki zaostajajo v razvoju. To ne pomeni samo na gospodarskem področju, ampak tudi glede pomanjkanja na splošno. V to skupino držav spadajo Afrika, Azija in Latinska Amerika. Te države si zaradi dolgov skozi desetletja ne morajo pomagati same, zato jim pomagajo razvite države. Te države muči tudi visoka stopnja korupcije, kar pa jih še bolj ovira pri razvoju. Med državami, dajalkami pomoči, sta pomembni predvsem dve, in sicer Evropa in Amerika.
Magistrsko delo je razdeljeno na dva sklopa, teoretični in aplikativni del.
V teoretičnem delu bomo definirali pojme zadolženost držav, vpliv dolga na države ter njihov razvoj. Ukvarjali se bomo s strategijami pomoči državam tretjega sveta in učinkovitosti pomoči. Kako se pozna revščina v državah in kje je največja. Kako vpliva razvoj na države in okolje. Kakšni so stroški pomoči državam tretjega sveta. Kakšni programi čakajo države tretjega sveta in kje se dogaja korupcija ter zakaj in tudi kje je je največ.
V aplikativnem delu bomo navedli, katere so države tretjega sveta, kakšna je njihova zadolženost, kako dolg vpliva na njihov razvoj. Kakšne so te strategije pomoči in kako se izvajajo. Koliko je učinkovita ta pomoč državam tretjega sveta. V kakšni obliki in širini se kaže revščina v državah tretjega sveta, kako revščino omiliti. Kje naj bi se nahajale dislokacije pomoči. Kako se države tretjega sveta razvijajo in kako se imajo namen. Kako vpliva razvoj na okolje. Koliko imajo države stroškov zaradi pomoči tretjim državam. Kateri sta dve največji državi dajalki pomoči, ki pomagata državam tretjega sveta, in kakšna je njuna pomoč ter koliko znaša. Kateri so novi programi pomoči, kakšne pogoje zahtevajo ti programi pomoči za učinkovito pomoč. Kakšen sistem se mora vzpostaviti, da bo na dolgi rok pomagal državam tretjega sveta. Ter kako zmanjšati oz. izkoreniniti korupcijo v teh državah.
Na podlagi raziskave področja držav tretjega sveta smo navedli predloge za izboljšanje programov pomoči.
Ključne besede: države tretjega sveta, pomoč državam tretjega sveta, programi pomoči državam tretjega sveta, zadolženost držav tretjega sveta, revščina, stroški pomoči državam tretjega sveta, korupcija
Objavljeno: 22.10.2019; Ogledov: 1987; Prenosov: 169
Celotno besedilo (1,39 MB) |
10. Prednosti in slabosti globalizacijeKarin Šteiner, 2019, diplomsko delo Opis: Pomen blagovne menjave in gospodarskega povezovanja je znan že iz preteklosti. Hiter razvoj tehnologije in razmah digitalizacije pa sta vplivala na vse večji pomen mednarodnega sodelovanja ter globalizacije.
Zagovorniki globalizacije menijo, da ima globalizacija potencial za izboljšanje tega sveta in da rešuje nekatere izmed najbolj zakoreninjenih težav sveta, kot sta revščina in brezposelnost. Nasprotniki pa menijo, da je globalizacija povečala neenakosti med svetovnim prebivalstvom in omogočila bogatim ljudem še višje prihodke, medtem ko so revni ljudje postali še revnejši ter bolj ranljivi.
Namen tega diplomskega projekta je mogoče razbrati že iz naslova – preučevanje prednosti in slabosti tega makroekonomskega fenomena po imenu globalizacija. Ta s svojim delovanjem v ospredje postavlja koncept svobodne trgovine, spodbuja inovacije, ustvarja delovna mesta za visoko kvalificirano delovno silo ter znižuje cene dobrin in izdelkov. Brez dvoma je globalizacija dobra za razvite države in države v razvoju, ki imajo zdaj dostop do trgov po vsem svetu, prav tako pa lahko izvažajo blago po nižjih cenah. Razmah globalizacije na svetu smo prikazali z indeksom globalizacije KOF, ki ga izdaja švicarski ekonomski inštitut v Zürichu. Ugotovili smo, da je globalizacija najbolj razširjena v razvitih in razvijajočih se državah, medtem ko je v nerazvitih državah ni mogoče zaslediti v tolikšni meri. V nadaljevanju smo se posvetili še slabostim, ki jih prinaša globalizacija, ki ob pomoči napredka tehnologije spreminja delovna mesta in povzroča strukturno brezposelnost ter povečuje dohodkovno neenakost na svetu. Z vse večjo povezanostjo sveta in odprtostjo meja pa se povečuje tudi razmah ilegalne dejavnosti.
In kaj nam prinaša prihodnost? V prihodnosti bomo priča številnim spremembam v različnih sektorjih, kot so promet, energetika, finančne storitve in telekomunikacije. Ne smemo pozabiti tudi na globalizacijo 4.0, ki prinaša uvedbo avtomatizacije na številnih delovnih mestih in spremembe v storitvenem sektorju, ki bodo spet terjale žrtve strukturne brezposelnosti.
Ključne besede: globalizacija, tehnološki napredek, globalna revščina, rast mednarodne trgovine, indeks globalizacije KOF, globalizacija 4.0
Objavljeno: 23.07.2019; Ogledov: 3094; Prenosov: 443
Celotno besedilo (2,26 MB) |
