1. Pasti pri nakupu nepremičnine - preverba pravnega in dejanskega stanja nepremičnine v povezavi z izdelanim finančnim načrtom nakupa nepremičnineTanja Podgornik, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava problematiko nakupa nepremičnine z vidika pravnih in dejanskih tveganj ter pomena izdelave premišljenega finančnega načrta. V ospredju raziskave so pasti, ki se pojavljajo zaradi nepoučenosti kupcev, kot so nepravilnosti v zemljiškoknjižnem stanju, skrite napake, neskladnost z gradbenimi dovoljenji in neustrezen finančni pristop. Analiza je pokazala, da so temeljita preverba pravnega stanja, strokovni pregled dejanskega stanja nepremičnine in uresničljiv finančni načrt ključni dejavniki za varen in uspešen nakup. Rezultati raziskave potrjujejo, da nakup pravno neurejene nepremičnine pogosto vodi v zaplete, da pomanjkljivo preverjeno dejansko stanje povzroča dodatne stroške ter da premišljeno pripravljen finančni načrt omogoča učinkovitejše upravljanje stroškov in prispeva k dolgoročni finančni stabilnosti kupca. Na podlagi ugotovitev so oblikovana konkretna priporočila za kupce, ki vključujejo preverbo pravnega in dejanskega stanja nepremičnine, izdelavo finančnega načrta ter dejavno vlogo pri pogajanjih. Magistrsko delo opozarja na pomembnost informiranosti in previdnosti pri sprejemanju ene najpomembnejših življenjskih odločitev – nakupa nepremičnine.
Ključne besede: nakup nepremičnine, pravno stanje, dejansko stanje, finančni načrt, tveganja, zemljiška knjiga.
Objavljeno v DKUM: 22.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 25
 Celotno besedilo (1,34 MB) |
2. Kripto-valute kot paralelni sistemTjaš Horvat, 2024, diplomsko delo Opis: Tema diplomske naloge je vzpostavitev kriptovalut kot učinkovitega paralelnega finančnega sistema, ki deluje neodvisno od tradicionalnih bančnih institucij. Tradicionalni finančni sistemi se soočajo s številnimi težavami, ki izhajajo iz njihove centralizirane narave. Med največjimi problemi so visoki stroški transakcij, predvsem pri mednarodnih prenosih denarja, kjer posredniki, kot so banke in finančne institucije, zaračunavajo visoke provizije in upočasnjujejo proces. Na drugi strani decentralizirani finančni sistemi, ki temeljijo na tehnologiji veriženja blokov, ponujajo rešitev teh težav. Omogočajo neposredne transakcije med uporabniki brez posrednikov, kar zmanjšuje stroške in povečuje hitrost transakcij. Decentralizacija prav tako zmanjšuje tveganje sistemske napake, saj ni ene same točke odpovedi, in omogoča bolj enakopraven dostop do finančnih storitev, saj so te odprte za vse, ki imajo dostop do interneta. Kljub močnemu potencialu pa decentralizirani sistemi prinašajo izzive, kot so vprašanja glede varnosti, regulacije in zaščite uporabnikov. V diplomski nalogi smo najprej predstavili osnovne koncepte kriptovalut in podrobneje analizirali tehnologijo veriženja blokov, ki je glavni element delovanja decentraliziranih sistemov. V nadaljevanju smo analizirali izzive na področju regulacije in preučili že obstoječo regulacijo in različne pristope, ki so jih izbrale države na področju kriptovalut. Obravnavali smo tudi izzive na področju varstva investitorjev, preprečevanja kriminalnih dejavnosti in vpliva regulacije na razvoj kriptovalut. Na koncu pa smo poskušali tudi predvideti prihodnost kriptovalut kot paralelnega sistema, pri čemer smo se osredotočili na tehnološke napredke tehnologije veriženja blokov, potencialno združljivost z obstoječimi finančnimi sistemi in oblikovanja prihodnosti financ. Rezultati kažejo, da imajo kriptovalute potencial, da postanejo pomemben del globalnega finančnega sistema, vendar njihov dolgoročni uspeh ostaja odvisen od nadaljnjega razvoja tehnologije, regulativnih okvirov in zaupanja javnosti.
Ključne besede: kriptovalute, decentralizacija, tehnologija veriženja blokov, regulacija, prihodnost financ
Objavljeno v DKUM: 02.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 40
Celotno besedilo (3,32 MB) |
3. Mikrobonitetni nadzor bankMatic Skrbinšek, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu preučujemo mikrobonitetni nadzor bank v evropskem bančnem prostoru in s tem tudi v Sloveniji. S pregledom relevantne literature s področja bančnega nadzora se seznanimo z vzroki, ki so poglavitno prispevali k spremembam in modifikacijam evropskega bančnega nadzora po veliki recesiji in dolžniški krizi, in predstavimo baselske standarde na katerih temelji evropska bančna zakonodaja, ter bančno unijo, katere cilj je enotno, preglednejše in varnejše evropsko bančništvo. Ugotovimo, da je enotni mehanizem nadzora temelj učinkovitega in doslednega nadzora nad kreditnimi institucijami v evrskem območju, zato podrobneje predstavljamo razdelitev nalog, njegovo organizacijsko strukturo ter potek odločanja, sodelovanje z drugimi institucijami in organi ter posebnosti pri nadzoru določenih subjektov. Posvetimo se tudi nadzornemu ciklu v okviru enotnega mehanizma nadzora in skupnim postopkom, za katere je pristojna Evropska centralna banka. Ugotovimo, da je proces nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja temelj tekočega ocenjevanja tveganj, notranjega upravljanja ter kapitalskega in likvidnostnega stanja bank in bančnih skupin. Nadzorniki namreč z njegovo pomočjo ocenjujejo tveganja s katerimi se soočajo banke, in preverjajo ali s temi tveganji tudi ustrezno upravljajo. Zaradi njegove pomembnosti podajamo podrobno predstavitev vseh štirih elementov na katerih bazira in predstavitev celotnega procesa od faze priprave do končne odločitve. V empiričnem delu magistrskega dela se posvetimo predstavitvi ključnih tveganj slovenskega bančnega sistema, preverimo pa tudi njegovo odpornost z vidika solventnosti in dobičkonosnosti ter likvidnosti. Slednje podkrepimo s primerjalno analizo kapitalskih in likvidnostnih količnikov v slovenskem bančnem sistemu in drugih državah članicah evrskega območja, pri čemer ugotovimo, da sta tako kapitalska kot likvidnostna ustreznost bank v Sloveniji na visokih ravneh. V zadnjem delu magistrskega dela predstavimo še rezultate procesa nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja za banke v Sloveniji, kjer ugotovimo, da so rezultati iz leta 2023 na splošno pozitivni, saj se je ocena tveganj izboljšala, kapitalska zahteva iz drugega stebra pa znižala.
Ključne besede: mikrobnitetni nadzor, enotni mehanizem nadzora, razdelitev nalog med ECB in pristojnimi nacionalnimi organi, proces nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja, kapitalska in likvidnostna ustreznost.
Objavljeno v DKUM: 29.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 36
Celotno besedilo (4,11 MB) |
4. Macroprudential policy versus other economic policiesEva Lorenčič, Mejra Festić, 2021, pregledni znanstveni članek Opis: After the global financial crisis of 2007, macroprudential policy instruments have gained in recognition as a crucial tool for enhancing financial stability. Monetary policy, fiscal policy, and microprudential policy operate with a different toolkit and focus on achieving goals other than the stability of the financial system as a whole. In ligh of this, a fourth policy – namely macroprudential policy – is required to mitigate and prevent shocks that could destabilize the financial system as a whole and compromise financial stability. The aim of this paper is to contrast macroprudential policy with other economic policies and explain why other economic policies are unable to attain financial stability, which in turn justifies the need for a separate macroprudential policy, the ultimate goal whereof is precisely financial stability of the financial system as a whole. Our research results based on the descriptive research method indicate that, in order to prevent future financial crises, it is indispensable to combine both the microprudential and the macroprudential approach to financial stability. This is because the causes of the crises are often such that they cannot be prevented or mitigated by relying only on microprudential or only on macroprudential policy instruments.
Ključne besede: macroprudential policy, monetary policy, microprudential policy, financial stability
Objavljeno v DKUM: 30.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 6
Celotno besedilo (743,12 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. The impact of seven macroprudential policy instruments on financial stability in six euro area economiesEva Lorenčič, Mejra Festić, 2021, izvirni znanstveni članek Opis: The aim of this paper is to investigate whether macroprudential policy instruments can influence the credit growth rate and hence financial stability. We use a fixed effects panel regression model to test the following hypothesis for six euro area economies (Austria, Finland, Germany, Italy, Netherlands and Spain) during time span 2010 Q3 to 2018 Q4: “Macroprudential policy instruments (degree of maturity mismatch; interbank loans as a percentage of total loans; leverage ratio; non-deposit funding as a percentage of total funding; loan-to-value ratio; loan-to-deposit ratio; solvency ratio) enhance financial stability, as measured by credit growth”. Our empirical results suggest that the degree of maturity mismatch, non-deposit funding as a percentage of total funding, loan-to-value ratio and loan-to-deposit ratio exhibit the predicted impact on the credit growth rate and therefore on financial stability. On the other hand, interbank loans as a percentage of total loans, leverage ratio, and solvency ratio do not exhibit the expected impact on the response variable. Since only four regressors (out of seven) have the signs predicted by our hypothesis, we can only partly confirm it.
Ključne besede: macroprudential policy, macroprudential instruments, systemic risk, financial stability
Objavljeno v DKUM: 26.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 9
Celotno besedilo (675,96 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Makrobonitetni instrumenti in prilagajanje regulative bank glede na gospodarske cikleGregor Miklavčič, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava aktualno problematiko o prilagajanju bank na posamezne gospodarske cikle. Zajema obdobje od velike globalne krize, ki je nastala leta 2008, pa do julija 2023. Raziskava temelji na pregledu in analizi tuje in domače literature, pridobljene na svetovnem spletu. Najprej so opisani pojmi potrebni za boljše razumevanje izrazov, kot so makrobonitetna politika, monetarna politika in gospodarski cikli, ki so se vrstili v zajetem obdobju.
Na podlagi dobljenih podatkov je bila opravljena analiza o prilagajanju regulativnih ukrepov na ekonomske cikle. Ti so bili razdeljeni na tri obdobja, in sicer čas globalne krize od 2008 do 2013, čas okrevanja od 2014 do 2019 ter krizo, ki je nastala kot posledica pandemije covida-19 in rusko-ukrajinskega spora. Globalna finančna kriza v začetku 21. stoletja je pokazala številne pomanjkljivosti pri nadzoru in upravljanju s sistemskimi tveganji. Makrobonitetna politika ni delovala, zato se z njo še vedno ukvarjajo ekonomisti in bančniki.
Zadnje poglavje vsebuje ugotovitve, skladne s tremi postavljenimi hipotezami, ki so bile potrjene. Ugotovljeno je bilo, da je makrobonitetna politika pomembna dopolnitev monetarne politike, saj le skupno sodelovanje lahko močno okrepi stabilnost ključnih makroekonomskih spremenljivk. Pri tem so pomembni številni makrobonitetni instrumenti za ublažitev tveganj, ki bi lahko ogrozili likvidnost bank. Poleg tega se mora centralna banka ves čas prilagajati trenutnim razmeram gospodarskih ciklov, saj ima vsak svoje značilnosti in potrebe.
Ključne besede: monetarna politika, makrobonitetni instrumenti, denar, ukrepi, prilaganja, finančna kriza.
Objavljeno v DKUM: 09.07.2024; Ogledov: 129; Prenosov: 29
Celotno besedilo (1,92 MB) |
7. Trg električnih avtomobilov v Evropi: Gospodarske priložnosti in izziviTilen Baloh, 2023, magistrsko delo Opis: V pričujočem delu smo analizirali evropski trg električnih avtomobilov. Začeli smo s pregledom razvoja električnega avtomobila od začetkov v prvi polovici 19. stoletja do danes. Nato smo preučili stanje trga v Evropi in na drugih večjih trgih danes in predstavili njegovo neomajno rast kljub številnim motnjam, kot so covid-19, kriza polprevodnikov in trgovinska vojna med ZDA in Kitajsko. Nato smo pozornost preusmerili na posamezne proizvajalce in pregledali, kako se nekateri izmed vodilnih soočajo z elektrifikacijo svoje ponudbe. Sledila je ena izmed ključnih tem, in sicer vpliv električnih avtomobilov na okolje, v kateri smo analizirali, ali množično uvajanje električnih vozil res lahko prispeva k zeleni revoluciji, ki jo obljublja. V kolikor uporabljamo elektriko, pridobljeno na trajnosten način, je električno vozilo res čistejše, vendar pa velik vir onesnaževanja predstavljajo baterije. Njihovo dobavno verigo in življenjski cikel smo preučili, izpostavili pa smo probleme, kot so dominantnost Kitajske v celotni dobavni verigi in reciklaža baterij. Sledil je pregled nekaj alternativnih goriv za pogon, med katerimi se je za najbolj obetavnega izkazal vodik. Obravnavali smo tudi razvoj infrastrukture javnih polnilnic po Evropi in nekatere še neuveljavljene alternative, zamenjavo baterije in brezžično polnjenje električnih vozil. Sledila je pomembna tema politike spodbujanja pri uvajanju električnih avtomobilov, to so subvencije in davčne olajšave, ki so ključne za spodbujanje potrošnikov za uspešen prehod k elektromobilnosti, pregledali pa smo tudi evropske ambicije v boju proti klimatskim spremembam v okviru Zelenega dogovora. Kot zadnjo temo smo obravnavali mnenje kupcev in njihovo pripravljenost za nakup električnih vozil, kar smo dodatno preučili z anketiranjem slovenske javnosti.
Ključne besede: električni avtomobili, evropski trg električnih avtomobilov, EV-baterije, subvencije električnih avtomobilov, kriza polprevodnikov, alternativna goriva, polnilnice, javno mnenje o električnih avtomobilih
Objavljeno v DKUM: 23.11.2023; Ogledov: 449; Prenosov: 82
Celotno besedilo (4,12 MB) |
8. Dejavniki gospodarske rasti držav v globalni ekonomiji in v reguliranem finančnem okojuAna Jurhar, 2023, diplomsko delo Opis: Tema diplomskega dela je analiza vloge finančne regulacije v gospodarski rasti s primeri do sedaj napisanih raziskav. Prav tako je cilj določiti vlogo in pomen bank, zavarovalnic ter borznega sektorja na gospodarsko rast. Na primerih petih držav z visoko reguliranim in petih držav z nizko reguliranim finančnim okoljem se raziskava osredotoča na vpliv finančne regulacije na stabilnost finančnega sektorja in rast bruto domačega proizvoda. Rezultati kažejo kompleksen odnos med regulacijo in gospodarsko rastjo, pri čemer visoka regulacija prispeva k stabilnosti, medtem ko nizka regulacija lahko pritegne investitorje, vendar prinaša tudi tveganja za nestabilnost.
Ključne besede: dejavniki gospodarske rasti, finančna regulacija, banke, zavarovalnice, borzni sektor, bruto domači proizvod.
Objavljeno v DKUM: 10.11.2023; Ogledov: 417; Prenosov: 91
Celotno besedilo (2,04 MB) |
9. The impact of macroprudential policy on credit growth in nine euro area economiesEva Lorenčič, Robert Volčjak, Mejra Festić, 2023, izvirni znanstveni članek Opis: In this paper, we investigate the impact of macroprudential policy measures
(bundled together into a macroprudential policy index, MPI) on the nonfinancial corporate sector credit and household credit growth using a one-step
system GMM empirical research method. The goal of our paper is to test
whether contractionary macroprudential policy stymies credit growth rate
and whether expansionary macroprudential policy spurs credit growth rate
in selected Euro Area economies (Austria, Belgium, Finland, Germany, Ireland,
Italy, Netherlands, Slovenia, and Spain) over the period 2008Q4–2018Q4. We
test two hypotheses: H1: The tightening of macroprudential policy measures
reduces the non-financial corporate sector credit growth rate, and H2: The
tightening of macroprudential policy measures reduces the growth rate of
household credit. Based on our empirical results, we can confirm the first
hypothesis. In contrast, the second hypothesis can be neither confirmed
nor rejected since the explanatory variable of interest (MPI) is statistically
insignificant in the second model.
Ključne besede: macroprudential policy, systemic risk, financial stability, dynamic panel data, one-step system GMM
Objavljeno v DKUM: 05.09.2023; Ogledov: 299; Prenosov: 237
 Povezava na datoteko |
10. |
