41. |
42. MALA HIDROELEKTRARNA MLAČNIK, PRESOJA IZVEDLJIVOSTIRoman Goltnik, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo Mala hidroelektrarna Mlačnik, presoja izvedljivosti je izdelano z namenom in ciljem ugotoviti rentabilnost obnove obstoječe Francisove turbine in možnost pridobivanja električne energije iz vodne energije. Izbira in obdelava te teme nas je pritegnila, ker je na tem mestu dobrih 50 let obratovala žaga, ki jo je poganjala Francisova turbina.
V delu je najprej predstavljeno delovanje dveh malih hidroelektrarn z različnima turbinama, nato pa je analizirana tehnična in ekonomska možnost obnove male hidroelektrarne na potoku Ljubija.
Ključne besede: električna energija, obnovljivi viri energije, mala hidroelektrarna, presoja izvedljivosti
Objavljeno v DKUM: 11.07.2016; Ogledov: 2419; Prenosov: 226
 Celotno besedilo (3,22 MB) |
43. MOŽNOST GRADNJE SAMOZADOSTNE HIŠE V SLOVENIJIBarbara Knez, 2016, diplomsko delo Opis: Samozadostne hiše so bile na naših tleh še pred stoletjem pravzaprav edina vrsta gradnje bivalnih objektov, sedaj pa je že potreben premislek, za kakšno vrsto gradnje pravzaprav gre. Z razvojem in izgradnjo gospodarske javne infrastrukture se je predvidela tudi obvezna priključitev na izgrajene sisteme, ne glede na to, ali bi naravne danosti lahko omogočale samooskrbo objekta. Ponekod v tujini je ne zgolj zanimanje za samozadostne hiše, temveč tudi njihova postavitev ponovno v trendu. Sodobna tehnika, ki se vgrajuje vanje, omogoča enostavne rešitve za različne sisteme za oskrbo. Ob tem pa se nam poraja vprašanje, kako takšno, dandanes pravzaprav alternativno gradnjo, interpretira slovenska zakonodaja – ali je postavitev samozadostne hiše s pravnega vidika sploh mogoča? V diplomskem delu bomo skušali odgovoriti na to vprašanje, poleg tega pa bomo razložili termin samozadostne hiše, opisali sisteme, ki jo definirajo, tolmačili trenutno zakonodajo, analizirali odgovore pristojnih organov v zvezi s to problematiko ter podali ključne ugotovitve.
Ključne besede: gradbeništvo, samozadostna hiša, obnovljivi viri energije, naravni viri, minimalna komunalna oskrba, javna infrastruktura, zakonodaja
Objavljeno v DKUM: 05.07.2016; Ogledov: 3255; Prenosov: 420
Celotno besedilo (4,26 MB) |
44. POPLAVE IN PROTIPOPLAVNI LOKALNI UKREPI - SUHI ZADRŽEVALNIK LJUBEČNASanja Lupše, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo opisali eno izmed največjih naravnih nesreč v Sloveniji in drugod – poplave. Na našem območju povzročajo predvsem materialno škodo in škodo na pridelkih. Smrtnih žrtev na srečo ni veliko, vendar jih pa vseeno ne smemo zanemariti. Ob vsaki najmanjši nepremišljenosti lahko pride tudi do le-teh. V diplomskem delu smo opisali vzroke za nastanek poplav in njihove posledice. Pomembno pa se je osredotočiti tudi na samo reševanje težav v primeru poplav. Vsak posameznik lahko že samo s pravilnim ukrepanjem reši svoje življenje, življenje bližnjih in materialne dobrine.
V praktičnem delu smo opisali projekt suhega zadrževalnika Ljubečna na strugi potoka Vzhodna Ložnica ter njegove vplive na okolico. Zadrževalnik z zapornicami uravnava pretok vode Vzhodne Ložnice v primeru visokih voda. Za njim pa nastaja poplavno območje, ki je namenjeno zbranju vode. Zadrževalnik ima tako dobre kot slabe lastnosti. Dobre so zagotovo omejevanje in nadzorovanje poplav na celjskem območju. Negativne lastnosti pa so ogrožanje poplavnih kmetijskih zemljišč, ki bodo zaradi gradnje in njenih posledic izgubila svojo kvaliteto.
Ključne besede: gradbeništvo, poplave, erozija, protipoplave zaščite, zadrževalnik
Objavljeno v DKUM: 30.06.2016; Ogledov: 2871; Prenosov: 353
Celotno besedilo (14,76 MB) |
45. PODVRTAVANJE POLJANSKE SORE PO METODI HDDDejan Guzej, 2016, diplomsko delo Opis: Podvrtavanje po metodi horizontalnega vodenega vrtanja je sodobna tehnologija brez izkopnega izvajanja del v nizkih gradnjah. Poslužujemo se je tam, kjer klasični izkopi niso možni ali pa so izvedbeno prezahtevni. Tako poskušamo doseči čim manjši vpliv na okolje in infrastrukturo. Radijsko vodeno vrtanje nam omogoča hitro prečkanje vodotokov, cest, železnic in drugih infrastrukturnih objektov. Omogoča nam uvleko ene ali več cevi z različnimi premeri na različnih razdaljah.
V diplomskem delu smo opisali metodo HDD in prikazali postopek izvedbe podvrtavanja Poljanske Sore na projektu Posodobitev vodovoda Visoko–Škofja Loka.
Ključne besede: gradbeništvo, podvrtavanje, metoda HDD, vodovod
Objavljeno v DKUM: 25.05.2016; Ogledov: 2396; Prenosov: 173
Celotno besedilo (4,90 MB) |
46. ODVAJANJE IN ČIŠČENJE ODPADNIH VOD MANJŠEGA NASELJAUroš Smerkolj, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo podaja splošne informacije in opisuje teoretična izhodišča za odvajanje in čiščenje odpadne vode. Za manjše naselje na obrobju Maribora imamo prikazano primerno tehnologijo odvajanja in čiščenja odpadne vode, ki je predvidena glede na obstoječe stanje. Opisano je delovanje črpališča skupaj s tlačnim vodom in delovanje biološke čistilne naprave. Prikazan imamo postopek in sistem enačb s katerim med samim dimenzioniranjem cevi izvajamo kontrolo hitrosti in višino vode v kanalih. Prikazani so različni načini izvedbe priključevanja hišnih priključkov na javni kanal.
Ključne besede: gradbeništvo, kanalizacija, kanalizacijsko omrežje, čiščenje odpadne vode, čistilna naprava, črpališče, tlačni vod
Objavljeno v DKUM: 12.04.2016; Ogledov: 2149; Prenosov: 343
Celotno besedilo (4,32 MB) |
47. Projekt in izvedba manj zahtevnega stanovanjskega objekta na le delno komunalno opremljenem zemljiščuDejan Dobrotinšek, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo se osredotoča na dejanski primer gradnje manj zahtevnega stanovanjskega objekta in proučuje možnosti zagotavljanja minimalne komunalne oskrbe. Ker objekta ni možno priklopiti na javno kanalizacijo, je bilo potrebno izbrati ustrezno čistilno napravo. Prav tako se je pojavil problem pri odvajanju meteorne in prečiščene kanalizacijske vode, saj je bilo potrebno izvesti podboj ceste z raketo in kanal za odvajanje prečiščene odpadne vode v potok. Problema oskrbe z vodo smo se lotili z raziskavo samooskrbe. Po primerjavi med rastlinsko čistilno in biološko čistilno napravo smo ugotovili, da našemu primeru najbolj ustreza biološka čistilna naprava. Za oskrbo z vodo pa smo izbrali sistem GreenLife, ki bo deževnico prečistil v neoporečno vodo. Objektu pa smo zagotovili dostop s priključkom na javno cesto in priklop na električno energijo.
Ključne besede: gradbeništvo, gradnja manj zahtevnega objekta, komunalna oskrba, odvajanje odpadne vode, čistilna naprava, zbiranje deževnice, čiščenje deževnice
Objavljeno v DKUM: 21.01.2016; Ogledov: 1823; Prenosov: 165
Celotno besedilo (2,85 MB) |
48. |
49. Analiza dinamike transporta lebdečih plavin v rekah Drava in MuraMatjaž P. Nekrep, Janja Kramer Stajnko, Gregor Podlogar, Renata Jecl, 2012, strokovni članek Opis: V okviru mednarodnega projekta Čezmejna vodarska iniciativa za reki Drava in Mura (Drava- Mura Crossborder Initiative) - DRA-MUR-CI, na območjih obeh rek v državah Slovenija in Avstrija potekajo številne aktivnosti, ki vzpodbujajo sodelovanje obeh sodelujočih držav na področju razvoja in ukrepov za podporo in zaščito ljudi ter okolja pred naravnimi nesrečami, kot tudi izboljšanju življenjskega okolja ljudi, flore in favne. Raziskovalci s Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru se vključujemo v raziskave v okviru delovnega sklopa, ki pokriva področje transporta sedimentov s ciljem, da se vzpostavi učinkovit model lebdečih plavin, ki bo uporaben predvsem za kalibracijo modela sedimentov rek kot osnovo za njihovo nadaljnjo upravljanje.
Ključne besede: Drava, Mura, meritve pretokov, lebdeče plavine
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1727; Prenosov: 91
 Povezava na celotno besedilo |
50. DRA-MUR-CI v oblakuMatjaž P. Nekrep, Janja Kramer Stajnko, Gregor Podlogar, Renata Jecl, 2012, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Opis: V prispevku opisujemo predvsem informacijsko ter komunikacijsko podporo tistemu delu projekta DraMurCi, ki se ukvarja z spremljanjem lebdečih plavin. Reka povezuje več držav, prav tako pri delu na projektu sodelujemo strokovnjaki iz različnih ustanov sodelujočih držav. Viri podatkov in rezultati meritev so raznoliki (stalna merilna mesta, spletni strežniki, terenske meritve, ..) ter podatkovno in geografsko zelo razpršeni. Rešitev zbiranja ter urejanja vseh teh podatkov v oblaku je bila tako skorajda samoumevna. Zaradi lažje in neomejene (časovno, krajevno, neodvisnost od naprav) dostopnosti do rezultatov obdelav smo se odločili, da tudi modele razvijemo in poganjamo v oblaku ter tako omogočimo od strojne opreme ter časa in kraja neodvisno delovanje modelov ter dostop do rezultatov.
Ključne besede: lebdeče plavine, programska oprema
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1676; Prenosov: 66
Povezava na celotno besedilo |
