Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V poletnih mesecih je pregreto ozračje eden glavnih vzrokov za nastanek številnih krajevnih neviht, neurij, debele toče in velike količine dežja v zelo kratkih časovnih obdobjih. Številni vodotoki – potoki in reke – takrat prestopijo svoje struge in poplavljajo ob svojih bregovih. Takrat tam velika količina vode povzroča poškodbe na infrastrukturi ali celo odnaša mostove, zaliva bližnje hiše, uničuje ceste, kmetijska polja itd. Da bi preprečili strahove in dolgotrajne sanacije, vodotoke opremljamo z različnimi merilniki in senzorji, ki nam odčitavajo pomembne podatke, kot so hitrost toka, pretok, nivo vodostaja in temperatura, kar pa je včasih premalo. V delu preverjamo, ali je na takšnih mestih lahko prisoten mobilni telefon, preko katerega bi lahko oseba s pomočjo aplikacije hitro odčitala hitrost toka ali pretok. S terenskim delom smo se skušali naučiti delovanja aplikacij za mobilne telefone in razbiranja njihovih podatkov ter preverili, v kakšni meri so dobljeni podatki zanesljivi in uporabni za nadaljnjo obdelavo. Opisujemo aplikacije, rezultate pa primerjamo s standardno merilno opremo. Rezultati so pokazali, da aplikacija Discharge že ponuja zadovoljive rezultate in sofisticiran prenos podatkov na druge naprave. Po izvedenih meritvah smo ugotovili, da je sicer cenovno ugodno rešitev še treba dodelati na nekaterih področjih. Merilno mesto in sama izvedba meritev na tak način sta lahko zamudna, za laika lahko hitro pride do manj natančnih informacij. Vseeno bi tak način merjenja že lahko uporabile zainteresirane skupine in organizacije, manj verjetno v namene ozaveščanja.
Ključne besede: mobilne aplikacije, vodotoki, določanje hitrosti toka vodotokov, poplave, pretok
Objavljeno v DKUM: 21.03.2023; Ogledov: 660; Prenosov: 71
Celotno besedilo (8,16 MB)

Opis: Zaključno delo vsebuje hidrološko analizo odseka reke Voglajne s pomočjo računalniškega programa Aquaveo SMS (modul Tuflow). Obravnavan odsek reke se začne pri stacionaži km 10.4 + 45.31 (P86) in konča pri stacionaži km 11.1 + 17.51 (P98). V povprečju je reka globine 4 m in širine 10 m in skozi obravnavan odsek rahlo varira. Pred hidrološko analizo pa bo najprej opisano nekaj splošnega o hidrologiji ter predstavitev programa, s katerim bo izdelana hidrološka analiza. Za hidrološko analizo se je izvedla primerjava pridobljenih rezultatov z rezultati diplomskega dela z naslovom »Hidrološka analiza odseka reke Voglajne z računalniškim programom HEC-RAS« avtorja Cirila Obreze.
Ključne besede: poplave, obvladovanje tveganj, poplavne karte, rečna hidravlika
Objavljeno v DKUM: 30.09.2021; Ogledov: 1118; Prenosov: 58
Celotno besedilo (41,79 MB)

Opis: Cilj magistrske naloge je bil izdelati BIM-model za konkretni primer komunalne infrastrukture (kanalizacije) za potrebe lažjega vzdrževanja in upravljanja kanalizacijskega sistema, analizirati prednosti in slabosti proceduralnega modeliranja v kontekstu izdelave BIM-modela, analizirati uporabnost BIM-modela komunalne infrastrukture za različne namene uporabe (boljši pregled in hitrejše reševanje napak oz. sanacijo le-tega). V magistrski nalogi je prikazano, kako lahko BIM-pristop pripomore k boljšemu reševanju težav na terenu. Uporaba takšnega pristopa bi bila smiselna že v fazi projektiranja, saj tako izdelan model omogoča izpis različnih količin, boljšo preglednost in vrsto podatkov, ki jih potrebujemo za vzdrževanje objekta. Prvi del naloge zajema pripravo popisov in proučitev ustreznih programov za dosego želenega cilja. Drugi del naloge prikazuje izdelavo modela s programskim orodjem Grasshopper in Archicad, sledi prikaz uporabe izdelanega modela z aplikacijo Dalux. V zadnjem delu naloge pa so opisane vse prednosti in slabosti, ki smo jih spoznali tekom izdelave BIM-modela za namene boljšega vzdrževanja in upravljanja kanalizacijskega sistema. 
Ključne besede: gradbeništvo, Bim-model
Objavljeno v DKUM: 02.06.2021; Ogledov: 1326; Prenosov: 84
Celotno besedilo (5,57 MB)

Opis: V diplomskem delu je predstavljena sanacija cevovoda iz rezervoarja Šoštanj do revizijskega jaška na Levstikovi ulici v Šoštanju, kjer se cevovod razdeli na Termoelektrarno Šoštanj in na vodovod mesta Šoštanj. Zaradi starosti in dotrajanosti cevovoda je bila sanacija nujno potrebna, saj je bil cevovod zgrajen leta 1976. Stare dotrajane azbestno-cementne cevi so zamenjale nove plastične alkaten (PE-polietilen) cevi po metodi uvleka in vrivanja nove cevi v stare azbestno-cemente večjih dimenzij. V diplomskem delu je opisano obstoječe stanje odvodnega in dovodnega cevovoda pred sanacijo, projekt za izvedbo cevovoda, sama izvedba sanacije, materiali uporabljeni v projektu in končno stanje cevovoda po sanaciji v projektu izvedenih del. Prav tako so opisane spremembe med obstoječim stanjem jaška Termoelektrarne Šoštanj in končnim stanjem ter razlika med projektno dokumentacijo za izvedbo in projektno dokumentacijo izvedenih del.
Ključne besede: gradbeništvo, sanacija, cevovod, termoelektrarna
Objavljeno v DKUM: 12.10.2020; Ogledov: 1226; Prenosov: 100
Celotno besedilo (4,76 MB)

Opis: Zaradi vse večjih klimatskih sprememb in človekovega neodgovornega ravnanja z naravo je dobro poznati morebitne nevarnosti, ki jih lahko prinesejo vremenski ekstremi. V našem primeru so te nevarnosti poplave, ki so najbolj pogosti pojav ob morebitnem obilnem deževju. S pravočasno sanacijo in pravilnim vzdrževanjem nevarnih odsekov vodotokov, lahko omilimo ali pa celo preprečimo morebitne naravne katastrofe. Diplomsko delo obsega analizo smiselnosti in racionalnosti vzdrževalnih del na odseku reke Ščavnice. V programskem orodju HEC-RAS smo primerjali stanje, ki je bilo pred opravljenimi vzdrževanimi deli in po vzdrževanih delih. Rezultate, ki smo jih dobili iz programa, smo med seboj primerjali in ugotovili, da je bil poseg na tem odseku reke Ščavnice racionalna rešitev in, da je pozitivno vplival na samo reko. Ščavnica je sedaj zmožna prenesti večjo obremenitev in je posledično manj nevarna za okolico ob morebitnih vremenskih ekstremih.
Ključne besede: tok s prosto gladino, površinski vodotok, naplavine, ureditveni ukrepi, HEC-RAS
Objavljeno v DKUM: 02.10.2020; Ogledov: 1148; Prenosov: 73
Celotno besedilo (4,24 MB)