Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Najpomembnejši ukrep za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov in energetske učinkovitosti je povečanje deleža rabe obnovljivih virov energije. Slovenija mora, tako kot ostale države EU, na področju razvoja obnovljivih virov energije doseči ambiciozne cilje, ki bodo tako prispevali k povečanju zanesljivosti oskrbe z energijo, zmanjšanju učinkov na okolje, gospodarski rasti in razvoju delovnih mest ter zaposlenosti. Potrebno je iskati nove obnovljive vire, ki v svetu igrajo vse pomembnejšo vlogo pri proizvodnji energije. Proizvodnja bioplina z anaerobno fermentacijo je ena izmed tehnologij za proizvodnjo energije, trajnostno obdelavo odpadkov in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Z raziskavo smo preučili energetsko vrednost rastlinskih vrst. S tem namenom smo izvajali poljske in laboratorijske poskuse v letih 2010 in 2011. Z optimatizacijo anaerobnega procesa fermentacije novih substratov za proizvodnjo bioplina smo uporabili poskusni reaktor. Pridobivanje bioplina iz energetskih substratov smo izvedli po nemškem standardu DIN 38 414, del 8. Anaerobno digestijo smo izvedli z osnovnim substratom prašičje gnojevke in v različnih sestavah sosubstrata. Sosubstrat smo sestavljali v različnih kombinacijah energetskih rastlin. Za sosubstrat smo uporabili koruzo (glavni posevek), koruzo (strniščni posevek), tritikale (glavni posevek), sirek (glavni posevek), mešanico rastlin za pridelavo biomase (glavni posevek) in koruzo za zrnje (zrnje v fazi voščene zrelosti). Podatke, vključene v raziskavo, smo analizirali s programi MS-Excel 2013 in SPSS (SPSS. Inc., Chicago, IL) ter programom R, verzije 3.0.2. Ločeno smo obravnavali in izračunali aritmetično sredino in standardni odklon. Z enosmerno analizo variance smo ugotavljali vpliv različnih mešanic poljščin na nekatere proučevane spremenljivke. Z multiplo regresijo smo ugotavljali vpliv spremenljivk (sestava substrata) na količino proizvedenega bioplina in količino proizvedenega biometana. Na osnovi MM-metode in OLS-metode smo izdelali več modelov, ki omogočajo napoved proizvodnje bioplina in biometana iz substrata s sosubstratom. Z rezultati poljskih in laboratorijskih analiz smo razvili računalniški model BIOPLIN, s katerim lahko napovedujemo proizvodnjo bioplina in biometana iz določenega substrata in sosubstrata na osnovi metode DIN 38 414. Model za napoved proizvodnje bioplina in biometana je sestavljen iz štirih podmodelov, ki so sestavni del glavnega modela. Koruzo, ki je ključna pri proizvodnji bioplina lahko nadomestimo z drugimi mešanicami sosubstrata. Sestava substrata vpliva na kvaliteto in kvantiteto nastalega bioplina in biometana.
Ključne besede: anaerobna fermentacija, bioplin, substrat, sestava substrata, model, statistični model
Objavljeno v DKUM: 12.01.2017; Ogledov: 2477; Prenosov: 232
Celotno besedilo (3,67 MB)

Opis: Cilj diplomske naloge je bil ugotoviti, kateri zrelostni razred koruze, in kateri hibrid določenega zrelostnega razreda, daje največjo proizvodnjo bioplina in biometana. Preučevali smo tudi kemijsko sestavo plinov. Testirali smo hibride koruze zrelostnega razreda FAO 300 — FAO 400, FAO 400 — FAO 500 in FAO 500 — FAO 600. Poskusi so potekali v laboratoriju, po tri serije poskusov s tremi ponovitvami, po metodi DIN 38 414, del 8. Rezultati raziskave so pokazali, da se pri višjem zrelostnem razredu koruze (FAO 400, FAO 500) povečuje hektarski donos bioplina in biometana. Najvišji izplen bioplina, biometana med zrelostnimi razredi koruze so imeli hibridi zrelostnega razreda FAO 400 in FAO 500. Med hibridi koruze zrelostnega razreda FAO 300 — FAO 400, daje hibrid PR38F70 (FAO 330) največji donos bioplina in biometana. Med hibridi zrelostnega razreda FAO 400 — FAO 500, je dajal največjo proizvodnjo bioplina in biometana hibrid PIXXIA (FAO 420). Hibrid CODISTAR (FAO 500) pa je imel med hibridi zrelostnega razreda FAO 500 — FAO 600 največji donos bioplina in biometana. Proizvodnja biometana, kateri ima bistveno vlogo pri proizvodnji bioplina, je pri hibridih koruze variirala od 50 — 60% celotne količine nastalih plinov.
Ključne besede: proizvodnja bioplina / koruzni hibridi / fermentor / metan
Objavljeno v DKUM: 16.10.2009; Ogledov: 5338; Prenosov: 299
Celotno besedilo (792,34 KB)