| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


61 - 70 / 120
Na začetekNa prejšnjo stran3456789101112Na naslednjo stranNa konec
61.
62.
63.
DRUŽBENA ODGOVORNOST PODJETIJ V OSKRBNI VERIGI KOT PODLAGA OKOLJSKIM INOVACIJAM
Sanja Predovič, 2012, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu obravnavamo družbeno odgovornost podjetij (DOP) v oskrbni verigi ter inovativnost, ki izhaja iz strategij podjetij da prestopijo okvire ustaljenega poslovanja in ustvarijo dodano (zeleno) vrednost svojim izdelkom in storitvam. Magistrsko delo je zastavljeno tako, da vključuje poglobljen strokovni in znanstveno-raziskovalni nivo in v ta namen uporabljamo pristop z raziskovanjem domače in tuje strokovne literature. Vsebinsko je naloga razdeljena na teoretičen del, kjer v drugem poglavju obravnavamo DOP, razloge vključevanja v norme, poslovno politiko in prakso ter dimenzije in področja, ki jih pokriva DOP. V tretjem poglavju govorimo o inovacijah, povezovanju DOP v inovacijski proces in iz tega izhajajočih družbenih inovacij. Četrto poglavje pa je posvečeno oskrbni verigi in vključevanju DOP v njo ter vzvodom in oviram za zeleno nabavo. Drugi del naloge zajema terensko raziskavo v podjetjih IMI plc, kjer smo izvajali anketo o družbeni odgovornosti podjetij in njeno izvajanje preko okoljskih inovacij, ki so odvisne od zakonskega okvirja, od pričakovanih koristi za kupce izdelkov in koristi podjetij samih, od splošne inovativnosti in od »zelene zrelosti« podjetja. V sklepu so povzete ključne misli in ugotovitve, ki smo jih pridobili skozi nastajanje magistrske naloge. Izsledki te raziskave bodo lahko služili vodstvu kot informacija, kako povečati konkurenčnost in hkrati prenoviti politiko podjetja v duhu DOP. Z razvojem strategije trajnostnega razvoja lahko podjetja namreč razumejo pomembnost svojega vpliva na družbo in okolje, kot rezultat tega pa spodbudijo sprejemanje ukrepov z merljivimi cilji.
Ključne besede: družbena odgovornost podjetij, inovacije, oskrbna veriga, zelena nabava
Objavljeno: 10.06.2013; Ogledov: 1307; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo (2,59 MB)

64.
INOVACIJAM NAKLONJENA ORGANIZACIJSKA KULTURA KOT NUJEN POGOJ ZA INOVATIVNOST ZAPOSLENIH
Mateja Zorman Muić, 2013, magistrsko delo

Opis: Inovativnost v podjetju se lahko spodbuja z različnimi dejavniki, v magistrski nalogi pa smo se osredotočili le na pomen in vpliv organizacijske kulture. Na podlagi različnih tujih in domačih avtorjev smo prikazali, da je ustrezno oblikovana organizacijska kultura nujen pogoj za inovativnost zaposlenih. To smo dodatno podkrepili s pomočjo lastne anketne raziskave na vzorcu 60 srednje velikih in velikih podjetij s sedežem v Republiki Sloveniji. V zaključku naloge smo na osnovi teoretičnih in empiričnih spoznanj predstavili svoj model za oblikovanje inovacijam naklonjene organizacijske kulture v podjetju.
Ključne besede: inovacije, inovativnost, organizacijska kultura, inovacijam naklonjena organizacijska kultura, soodvisnost inovativnosti in organizacijske kulture
Objavljeno: 06.06.2013; Ogledov: 1227; Prenosov: 239
.pdf Celotno besedilo (1,73 MB)

65.
66.
67.
POVEZAVA RAZVOJA ČLOVEŠKIH VIROV IN DRUŽBENE ODGOVORNOSTI Z INOVATIVNOSTJO ORGANIZACIJE
Vesna Adam, 2014, magistrsko delo

Opis: Inovativnost organizacij je vedno bolj odvisna od izobraženih, usposobljenih, ustvarjalnih, inovativnih in družbeno odgovornih zaposlenih, saj so ravno ti strateško bogastvo in pogoj uresničevanja njenih razvojnih strategij. Razvoj zaposlenih pomeni zagotavljanje ustrezne vrste in kvalitete človeških virov, preko procesa vzgoje, izobraževanja in usposabljanja, učenja, osebnega in kariernega razvoja, rednih letnih razgovorov, spodbujanja ustvarjalnosti in inovativnosti zaposlenih. Spremembe v družbi zahtevajo, da se zaposleni izobražujejo in sledijo tem spremembam, ki so v današnjem času vse pogostejše ter da hkrati obvladajo dela in naloge, ki jih narekujejo zahteve trga, ter sodobne vrednote, kulturo, etiko in norme (VKEN). Organizacije pa morajo zagotavljati človeške vire, ki učinkovito izvršujejo naloge, ki neprestano izboljšujejo kvaliteto opravljenih del ter se razvijajo v smeri neprestanega napredka. Pri tem pa je pomembno, da imajo organizacije dobro razvit model razvoja človeških virov, ki zaposlenim nudi možnost izboljšanja njihovega znanja in spretnosti. Osnova za uspešno uporabo modela razvoja človeških virov v praksi je pravilno zasnovan model, ki vključuje potrebne gradnike, kot so: raziskovalno središče, izobraževalno središče, center za določanje zahtevanih znanj in pristojnosti zaposlenih za posamezna delovna mesta, skupina za spremljanje ustvarjalnosti, inovativnosti, razvoja zaposlenih in uspešnosti organizacije, razvoj družbene odgovornosti kot lastnosti in prakse vseh ter upoštevanje sedmih načel družbene odgovornosti v praksi podjetja. Pri tem pa je pomembno, da organizacije neprestano proučujejo prednosti in slabosti uporabljenega modela razvoja človeških virov v praksi ter ga po potrebi dograjujejo za doseganje zastavljenih ciljev razvoja svojih zaposlenih.
Ključne besede: inovacije, ustvarjalnost, inovativnost, strateški razvoj človeških virov, razvoj človeških virov, družbena odgovornost
Objavljeno: 14.04.2014; Ogledov: 904; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (2,97 MB)

68.
INOVATIVNO STRATEŠKO UPRAVLJANJE ČLOVEŠKIH VIROV V PROIZVODNIH ORGANIZACIJAH
Milan Režonja, 2014, magistrsko delo

Opis: V globaliziranem poslovnem okolju, ki postaja vedno bolj zapleteno in kompleksno, postajajo človeški viri ključni dejavnik, ki kljub omejenim finančnim sredstvom organizaciji zagotavlja razvoj in uspeh pri poslovanju. Konkurenčna sposobnost organizacije je odvisna od učinkovitosti strateškega upravljanja človeških virov in sposobnosti »izkoriščanja« le-teh. Glavna naloga strateškega upravljanja človeških virov je, da zagotavlja optimalno »izkoriščenost« človeških virov ter pripomore k uspešnemu izvajanju poslovnih in drugih strategij v organizaciji. Za razvoj organizacije sta pomembni tudi ustvarjalnost in inovativnost zaposlenih. Ustvarjalnost zaposlenih omogoča nastajanje novih idej in daje podlago za nastanek inovacij. Da bi inovacije dejansko nastale, je potrebna kombinacija različnih faktorjev. Dva izmed teh faktorjev sta inovacijska kultura in klima, ki ustvarjata podporno okolje inoviranju in s tem spodbujata ustvarjalno delovanje vsakega posameznika. Povečanje ustvarjalnega delovanja zaposlenih je možno doseči tudi z učinkovitim upravljanjem človeških virov. Učinkovito upravljanje človeških virov poveča motiviranost zaposlenih, izboljša notranjo komunikacijo, medsebojno sodelovanje, prenos znanja itd. Za dolgoročni razvoj in konkurenčnost organizacije pa je bistvenega pomena, da se odločitve glede človeških virov sprejemajo na strateški ravni. Strateško upravljanje človeških virov omogoča dolgoročno načrtovanje, upravljanje in spremljanje človeških virov z namenom, da se ustvari nova (dodana) vrednost. Za podrobnejšo analizo strateškega upravljanja človeških virov smo opravili celovito raziskavo v podjetju Radenska d.d. Z raziskavo smo ugotovili, da kadrovska funkcija ni integralno povezana s strateško funkcijo in nima neposrednega vpliva na strateške odločitve. Kljub temu, da se veliko časa in pozornosti namenja inovativnosti in razvoju zaposlenih, ostaja veliko zmogljivosti neizkoriščenih. Da bi to spremenili, smo oblikovali nov model strateškega upravljanja človeških virov. Izhodiščni del modela predstavljata splošna strategija organizacije in splošna strategija človeških virov, ki sta integracijsko povezani. Model je zasnovan tako, da bo izboljšal »izkoriščenost« človeških virov, spodbujal ustvarjalnost zaposlenih in omogočil hitrejše prilagajanje spremembam v okolju.
Ključne besede: Človeški viri, ustvarjalnost, inovativna organizacija, modeli upravljanja človeških virov, strategija človeških virov, strateško upravljanje človeških virov.
Objavljeno: 31.07.2014; Ogledov: 1054; Prenosov: 166
.pdf Celotno besedilo (2,28 MB)

69.
SISTEM INDIKATORJEV TEHNIČNO-TEHNOLOŠKIH RAZISKAV, INOVATIVNOSTI IN ZNANJA NA PRIMERU TRANZICIJSKEGA GOSPODARSTVA
Katja Rašič, 2015, doktorska disertacija

Opis: Povzetek Doktorska disertacija povezuje kazalnike bruto domačega proizvoda (BDP) s kazalniki kakovosti življenja. S kazalniki BDP se osredotočamo na uspešnost gospodarskih družb in gospodarsko rast. S kazalniki kakovosti življenja se osredotočamo na ekonomski, neekonomski in okoljski vidik kakovosti življenja, ki jih BDP ne zajema. BDP daje premalo celovite podlage za odločanje. Zasnujemo zato nov model indikatorjev, uporabnih za celovitejše merjenje kakovosti življenja in zato za spodbujanje inovativnosti, tehnično-tehnoloških raziskav in znanja za bolj smiselno gospodarsko rast (ki ne uničuje naravnih pogojev za življenje ljudi in drugih delov narave) v tranzicijski državi, npr. Republiki Sloveniji (RS). To je izviren model tehnično-tehnoloških raziskav, inovativnosti in znanja za gospodarsko rast kot podlago kakovosti življenja S-TTRIK (Sistem tehnično-tehnoloških raziskav, inovativnosti in znanja). Podpira kakovost življenja, ne le BDP. Ugotovili smo, kako se dajo meriti vplivi in povezave med področjem inovativnosti kot lastnosti in invencijsko-inovacijskega-difuzijskega procesa, tehnično-tehnoloških raziskav ter tehnično-tehnološkega znanja na gospodarsko rast tranzicijskega gospodarstva, npr. slovenskega, za namen dosegati boljšo kakovost življenja. Empirični prispevek raziskave konceptualizira in statistično preverja sekundarne statistične podatke za RS med letoma 1990 in 2011 na makroekonomski ravni s pomočjo korelacijske in regresijske analize. Konceptualiziramo in statistično preverjamo zasnovane spremenljivke, ki se nanašajo na kakovost življenja in uspešnost gospodarskih družb, na vzorcu 288 gospodarskih družb na mikroekonomski ravni s pomočjo faktorske, korelacijske in regresijske analize. Na makroekonomski ravni RS ugotavljamo, da tehnično-tehnološke raziskave, inovativnost in znanje, na podlagi katerih naj bi država tvorila dinamično ter konkurenčno gospodarstvo, z večjim ekonomskim znanjem, izobraženostjo in inovativnostjo, statistično značilno vplivajo na gospodarsko rast tranzicijskega gospodarstva RS. Tehnično-tehnološke raziskave pozitivno vplivajo na kakovost življenja. Ne izkaže se neposredni vpliv znanja in inovativnosti na kakovost življenja. Gospodarska rast je osnova za boljšo kakovost življenja, kar potrjujemo s preverjeno hipotezo na makroekonomski ravni RS. Tehnično-tehnološke raziskave in inovativnost statistično značilno vplivajo na uspešnost gospodarskih družb RS. Neposredni vpliv znanja na uspešnost gospodarskih družb se le delno pokaže. Na kakovost življenja (ekonomski, neekonomski in okoljski vidik) statistično značilno vplivata le inovativnost (inovativni procesi oziroma storitve ter trženje inovativnih procesov oziroma storitev) in znanje (vzpostavitev sodelovanja med gospodarskimi družbami, instituti in univerzami). Uspešnost gospodarskih družb podpirajo ekonomski, neekonomski in okoljski vidiki kakovosti življenja. V skladu s prednostnimi nalogami iz strategije Evropa 2020, smo BDP dopolnili z indikatorji oziroma kazalniki, od katerih je odvisna kakovost življenja, to so: okoljski vidik, socialno-družbeno okolje, gospodarstvo, tehnično-tehnološke raziskave, inovativnost in znanje. Zasnovani nov model S-TTRIK na podlagi izsledkov korelacijske in regresijske analize tvori nov sistem indikatorjev kakovosti življenja; zajema spremenljivke tehnično-tehnoloških raziskav, inovativnosti in znanja ter indikatorjev gospodarske rasti na mikroekonomski in makroekonomski ravni. Model povezuje različne vsebine in poglede na področju tehnično-tehnoloških raziskav, inovativnosti, znanja, gospodarske rasti in kakovosti življenja, kolikor mogoče raznoliko, vendar strnjeno, ter pojasnjuje, katero izmed proučevanih področij tehnično-tehnoloških raziskav, inovativnosti in znanja ima največji vpliv na kakovosti življenja ter na gospodarsko rast.
Ključne besede: Ključne besede: gospodarska rast, inovativnost, kakovost življenja, tehnično-tehnološke raziskave, uspešnost gospodarskih družb, znanje.
Objavljeno: 14.04.2015; Ogledov: 903; Prenosov: 199
.pdf Celotno besedilo (5,34 MB)

70.
Book Reviews Editorial
Matjaž Mulej, 2010, recenzija, prikaz knjige, kritika

Ključne besede: recenzije, ekonomija, civilizacija, demokracija
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 349; Prenosov: 14
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.34 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici