| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 120
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Regionalna politika in podporno okolje za podjetništvo : diplomsko delo
Bojana Voglar, 2004, diplomsko delo

Objavljeno: 28.09.2007; Ogledov: 1821; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (499,82 KB)

3.
4.
5.
6.
7.
INOVATIVNA DRUŽBENA ODGOVORNOST PODJETJA KOT INOVATIVEN ODGOVOR NA DRUŽBENO PROBLEMATIKO IN PRIČAKOVANJA DRUŽBE
Nina Mauhler, 2010, magistrsko delo/naloga

Opis: Dolgoročen, širše zasnovan in primerno celovit pristop podjetja k poslovanju, vključno z družbeno problematiko, doslej ni bil dovolj običajna praksa, da ne bi nastali sedanji družbeno-ekonomski problemi, zato je nujno potrebna inovacija družbeno-ekonomske prakse, imenovana družbena odgovornost. Le-ta preprečuje marsikatere, danes povsem nepotrebne stroške. Stroške stavk, izgube odjemalcev in pridobivanja novih, odporov, vse do terorizma in vojn, obnove zdravja, naravnega okolja ipd. Dosedanja pretirana enostranskost skupaj z individualizmom, torej pretirana samozadostnost in kratkotrajna samozadovoljnost, prinaša vsaj toliko težav, kot prinaša koristi. Razvoj dogodkov, kakršnim smo bili priča zadnjih nekaj desetletij, ne pomeni le koraka nazaj, ampak tudi korak bližje k propadu človeštva, človeških norm, etike, morale, človeka, okolja in našega planeta. Da preprečimo katastrofo, se moramo upreti nadaljnjemu razvoju dogodkov v smeri nadaljevanja izključno neoliberalne teorije. Tradicionalni kazalci uspešnosti poslovanja, ki so jih podjetja uporabljala vse do danes in jih še uporabljajo, v današnjem času ne bi smeli biti edini kazalniki, ki bi opredeljevali, ali je podjetje uspešno ali ne. Idejo in zavest družbeno odgovornega ravnanja je potrebno širiti, razlagati in predstavljati vsak dan, na vsakem koraku, v vseh družbenih situacijah našega življenja. Ljudi je potrebno osveščati in družbeno odgovorno ravnanje vplivnih predstaviti kot edino, za vse nas sprejemljivo alternativo. To bi pomenilo revolucionarno novost, inovacijo v naši prevzgoji, v vzgoji, izobraževanju odrasle populacije in generacij, ki odraščajo. Še več, pomenilo bi primerno celovito, družbeno (odgovorno) inovacijo družbe, nas samih. Inovacije, če so samo tehnično-tehnološke, namreč nimajo samo ugodnih posledic in ne rešujejo vseh problemov same, ampak so orodje ljudi, odvisne od njihovih vrednot, kulture, etike in norm, izraženih v navadah in interesih. Sedanja kriza je nastala v državah, ki so glede tehnološkega inoviranja na »vrhu sveta«, a so razvile premalo celovitosti in družbene odgovornosti.
Ključne besede: družbeno-ekonomski problemi, inovacija družbeno-ekonomske prakse, družbena odgovornost, pretirana enostranskost, družbeno odgovorno ravnanje, družbeno odgovorno ravnanje vplivnih, primerno celovito, družbeno odgovorna inovacija družbe, inovacija vrednot, kulture, etike in norm, premalo celovitosti in družbene odgovornosti.
Objavljeno: 29.10.2010; Ogledov: 2825; Prenosov: 496
.pdf Celotno besedilo (1,73 MB)

8.
KAKO IZBOLJŠATI INOVATIVNOST KOT VREDNOTO MANAGEMENTA V TRANZICIJI
Zlatko Nedelko, 2011, doktorska disertacija

Opis: POVZETEK Pri obravnavi tranzicije v Sloveniji (in drugih državah Srednje in Vzhodne Evrope) uporabljamo pojem tranzicija za prehod iz centralnoplanskega v tržno gospodarstvo in v tem okviru za prehod iz socialistične družbene ureditve v kapitalistično. Proces tranzicije se v posameznih državah pomembno razlikuje po vsebini, načinu in hitrosti izvedbe. V ekonomski literaturi, ki vsebinsko obravnava področje tranzicije gospodarstva na različnih ravneh delovanja (npr. makro, mezo, mikro), prevladuje makroekonomski vidik obravnave. Manj celovito je obravnavana tranzicija delovanja in vedenja organizacij in njihovih udeležencev. Večina obravnav je usmerjenih na institucionalni vidik preoblikovanja in ne preučuje celoviteje stvarne tranzicije organizacije in njenih pomembnih udeležencev. V literaturi za naše ciljno raziskovanje ni ustrezno celovitega pristopa za obravnavo problematike vrednot managementa v tranzicijskih organizacijah v Sloveniji. V Sloveniji se je institucionalna tranzicija narodnega gospodarstva končala z vstopom države v Evropsko unijo. Kljub temu so še vedno odprta številna vprašanja, povezana predvsem z nedokončanim procesom potrebnega vsebinskega preoblikovanja slovenskih organizacij, ki pomembno omejuje njihov hitrejši razvoj. Naše preučevanje je usmerjeno na tranzicijske organizacije in njihov management, ki morajo pomembno spremeniti svoje delovanje in vedenje, če želijo dokončati proces stvarne tranzicije in oblikovati želeno inovativno delovanje in vedenje. V okviru delovanja in vedenja organizacij (tudi tranzicijskih) smo preučevanje usmerili na obravnavo managementa in njegovih vrednot. Tranzicija pomembno vpliva na spreminjanje vrednot članov družbe na vseh ravneh in področjih delovanja. Iz celotne problematike spreminjanja vrednot smo raziskavo usmerili na obravnavo: (1) stanja vrednot managementa v slovenskih organizacijah in (2) vpliva teh vrednot na razvoj organizacij v želeno stanje inovativnega delovanja in vedenja. Za opredeljeno področje in problem obravnave smo oblikovali model raziskave in razvili hipoteze. Naše raziskovanje temelji na spoznanjih različnih avtorjev, da so neustrezne vrednote managementa kot pomemben element njegovega spleta vrednot/kulture/etike/norm ključna ovira za dokončanje procesa stvarne tranzicije organizacij. Z raziskavo želimo oblikovati možno rešitev za inoviranje vrednot managementa (in njen model), ki s spremembo relativne pomembnosti izbranih vrednot vpliva na spremembo pomembnih značilnosti managementa, managementskega vodenja in inovativnosti v tranzicijskih organizacijah. Izboljšanje delovanja in vedenja managementa lahko posredno vpliva tudi na izboljšanje uspešnosti poslovanja organizacij. V okviru oblikovanja modela inoviranja vrednot managementa smo preučili: (1) značilnosti managementa (tradicionalnega in sodobnega), potrebne spremembe teh značilnosti za želeni prehod iz tradicionalnega managementa v sodobnega, značilne osebne vrednote managementa, povezane s posameznimi značilnostmi upoštevanih tipov managementa, in potrebne spremembe pomembnosti vrednot managementa za želeni razvoj, (2) značilnosti managementskega vodenja (avtoritativnega in demokratičnega), potrebne spremembe njegovih značilnosti za želeni prehod iz avtoritativnega vodenja v demokratično, značilne osebne vrednote, povezane s posameznimi značilnostmi upoštevanih tipov managementskega vodenja, in potrebne spremembe pomembnosti vrednot managementa za želeni razvoj managementskega vodenja ter (3) značilnosti inovativnosti managementa (nizko in visoko inovativnega), potrebne spremembe značilnosti njegove inovativnosti za želeni prehod iz nizke inovativnosti v visoko, značilne osebne vrednote, povezane s posameznimi značilnostmi upoštevanih tipov inovativnosti, in potrebne spremembe pomembnosti vrednot managementa za želeni razvoj inovativnosti. V teoretičnem delu naloge smo vsebinsko preučili izbrana področja obravnave in oblikovali ugotovitve, ki omogočajo celovitejše razumevanje probl
Ključne besede: Tranzicija, management, vrednote, inovativnost, delovanje in vedenje managementa, Nemčija, ZDA, Slovenija, inoviranje vrednot managementa.
Objavljeno: 26.05.2011; Ogledov: 3479; Prenosov: 4

9.
OBVLADOVANJE STRATEŠKIH KRIZ Z UPORABO PROJEKTNEGA MENEDŽMENTA KOT CELOVIT INVENCIJSKO-INOVACIJSKI PROCES
Igor Vrečko, 2011, doktorska disertacija

Opis: Osrednji problem doktorske disertacije izhaja iz spoznanja, kako zelo pomembne in hkrati redko obravnavane so strateške krize v poslovnih sistemih (PS). Strateško krizo, kot jo opredeljujejo redki avtorji, ki se sicer s tem pojmom ukvarjajo, je težko zaznati in predvsem težko je ovrednotiti in določiti kazalce za njeno identifikacijo, saj ni vidna in izmerljiva z ustaljenimi kazalci za spremljanje uspešnosti PS. Na drugi strani je pogosto obravnavana poslovna kriza vsaj po nekaterih kazalcih uspešnosti PS izmerljiva in tako razpoznavna, kar pomeni, da je bistveno lažje sprejeti zavedanje o njenem obstoju ter tako sprožiti pobudo in proces za odpravo vzrokov in posledic poslovne krize. Vendar pobuda in proces odprave ne smeta biti prepozna ali premalo celovita, predvsem ne zato, ker nastopajo bistveni vzroki za poslovno krizo že prej, najpogosteje pri oblikovanju in uresničevanju strategije PS. Izhodišče raziskave te doktorske disertacije je, da je pojav poslovne krize posledica strateške krize. Govorimo o tem, da je strateška kriza, ki je PS ni znal preprečiti ali omiliti njene posledice za njegov nadaljnji razvoj, privedla do njegove poslovne krize. Strateško krizo moramo povezati s tem, da (1) v PS niso bile sprejete potrebne strateške odločitve o nadaljnjem razvoju PS, (2) v PS niso bile pravočasno sprejete strateške odločitve o nadaljnjem razvoju PS, (3) v PS niso bile sprejete pravilne strateške odločitve o nadaljnjem razvoju PS, (4) lahko pa se tudi dogodi, da so sicer bile pravočasno sprejete pravilne strateške odločitve, da pa le-te niso bile realizirane, oziroma niso bili izvedeni vsi potrebni projekti za realizacijo strateških odločitev. Osrednja vprašanja doktorske disertacije so usmerjena v pojasnjevanje pojava strateških kriz, v iskanje načinov za njihovo pravočasno in dovolj celovito prepoznavanje oziroma zaznavanje, poznavanje vpliva dinamike spreminjanja poslovnega okolja na pojav strateških kriz in podobno. Spoznanje, da imajo projekti in obvladovanje vseh procesov v celotnem življenjskem ciklusu projektov izredno pomembno vlogo pri reševanju poslovnih kriz, usmerja raziskavo v opredeljevanje vloge projektov in projektnega menedžmenta tudi za obvladovanje strateških kriz. Projekti in projektno delovanje so lahko primerno sredstvo za sistematično reševanje strateških kriz PS, kar lahko podkrepimo s tem, da je v zadnjem obdobju v strokovni literaturi do bistveno večjega izpostavljanja, da je nujno uresničevati strateške usmeritve s projekti, in torej do povezovanja strateškega in projektnega menedžmenta, kot je bilo pred tem. Namen doktorske disertacije je bil proučiti problematiko obvladovanja strateških kriz v PS in sicer na način, da skupno in ustrezno celovito obravnavamo integracijo različnih teoretičnih konceptov iz področij strateškega in projektnega menedžmenta ter teorije sistemov in inovacijskega menedžmenta. Temeljno raziskovalno vprašanje v doktorski disertaciji je, kako v PS zagotoviti dolgoročno uspešnost (če je ta v interesu lastnikov PS) in kaj je vzrok temu, da se nekateri PS precej uspešno izogibajo večjim poslovnim težavam, ki jih lahko opredelimo kot poslovne krize, medtem ko se nekateri drugi PS z njimi soočajo precej bolj pogosto; ali uspešnost v obvladovanju projektnih procesov, vse od opredelitve in izbora projektov pa do zagotovitve njihove uspešne izvedbe in zagona eksploatacij lahko pripomore k zagotavljanju dolgoročne uspešnosti PS – in če je temu tako, kako zagotoviti to uspešnost v obvladovanju projektnih procesov? V disertaciji je oblikovan tristopenjski dvodimenzionalni model obvladovanja strateških kriz, ki integrira sistemsko teorijo v povezovanje strateškega menedžmenta (zadolženega za oblikovanje strategij obvladovanja kriz), projektnega menedžmenta (zadolženega za proces projektnega obvladovanja kriz) in inovacijskega menedžmenta (zadolženega za oblikovanje vsebinskih rešitev, vključno s potrebnim dvigovanjem stopnje inovativnosti v procesu projektnega izvajanja strategij).
Ključne besede: strateške krize, sistemske strateške krize, poslovne strateške krize, poslovne krize, teorija sistemov, dialektična teorija sistemov, projektni menedžment, organizacijska zrelost projektnega menedžmenta, strateški menedžment, inovacijski menedžment, invencijsko-inovacijski proces, značilnosti okolja, spreminjanje okolja, dolgoročna uspešnost poslovnega sistema
Objavljeno: 07.09.2011; Ogledov: 3074; Prenosov: 469
.pdf Celotno besedilo (15,09 MB)

10.
Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici