| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 128
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Analiza možnosti vpeljave modela poslovne odličnosti v organizacijo
Nik Bizjak, 2021, diplomsko delo

Opis: V zaključnem delu sta predstavljena pojem in pomen kakovosti za organizacijo. V okviru diplomskega dela so prikazani načini in orodja za izboljševanje kakovosti in sistematično vpeljavo stalnih izboljšav. Posebej je predstavljen sodoben pristop za izvedbo samoocene kakovosti in odličnosti v organizaciji, to je model EFQM, ki je akronim za European Foundation for Quality Management (EFQM, 2019). Struktura modela je zasnovana tako, da omogoča celosten pogled na organizacijo, in sicer od vizije in strategije do rezultatov. V nadaljevanju je predstavljeno orodje RADAR, ki omogoča enostavno in učinkovito ocenjevanje celotne organizacije. Na osnovi teoretičnih spoznanj so podane smernice in izdelan priročnik za vpeljavo modela v podjetje. V zaključnem delu diplomsko delo sestoji iz interpretacije ugotovitev in sklepnih spoznanj.
Ključne besede: organizacija, poslovna odličnost, model EFQM, orodje RADAR, bolnišnica
Objavljeno: 21.09.2021; Ogledov: 48; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

2.
Analiza prehoda v krožno gospodarstvo: primer mestne občine ljubljana
Bogdana Gorza, 2021, magistrsko delo

Opis: V zadnjih letih je človeštvo s svojim nespametnim ravnanjem močno ogrozilo okolje. Posledice egocentričnega odnosa do okolja se že kažejo v naravnih nesrečah (poplave, požari, suša, pomanjkanje pitne vode, svetovna lakota itn.). Gradbene odpadke uvršamo med t. i. težke kovine in nikakor ne bi smeli dopustiti, da končajo v okolju. V Sloveniji imamo kljub višji okoljski ozaveščenosti po vsej državi še vedno razpršena divja odlagališča. Odpadki, ne glede na vrsto in količino, ki pristanejo v okolju, povzročajo obremenitve okoljskega sistema. Posebej velike obremenitve za okolje povzročajo azbestni odpadki, kajti vsebujejo strupene kancerogene snovi in so zelo nevarni za okolje, človeka in živali. Pri prenovi bivše tovarne Rog nastanejo enormne količine gradbenega odpada. Evropska unija čedalje bolj spodbuja trajnostno gradbeništvo, torej predelavo nenevarnih gradbenih odpadkov v lahke frakcije in varno odstranitev gradbenih odpadkov. Pri prenovi bivše tovarne Rog bodo upoštevani vsi okoljski ukrepi in tudi smernice krožnega gospodarstva. Azbestni odpadki se morajo skupaj z ostalimi nevarnimi gradbenimi odpadki varno odstraniti in odpeljati v najbližji regijski center, nenevarne odpadke pa je treba ločiti od nevarnih. Pri gradnji Centra Rog bodo uporabljeni prijazni gradbeni materiali, center pa bo energetsko varčen in okolju prijazen. Na podlagi treh opravljenih intervjujev smo izvedeli, da imajo na Mestni občini Ljubljana zelo dobro zastavljeno strategijo na področju krožnega gospodarstva, ravnanja z gradbenimi odpadki in tudi z ostalimi vrstami odpadkov. V opravljenih intervjujih smo izvedeli, da bo projekt »Center Rog« veljal za okolju prijazen projekt.
Ključne besede: gradbeni odpadki, azbest, krožno gospodarstvo, Center Rog, Mestna občina Ljubljana.
Objavljeno: 18.08.2021; Ogledov: 204; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (2,58 MB)

3.
Vpliv okolja na kakovost življenja: primerjava Ljubljane in Frankfurta glede na čistost zraka in ekonomske kazalce
Simon Gabrovšek, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo obravnavali vpliv okoljskih in ekonomskih dejavnikov na kakovost življenja v mestih za Ljubljano in Frankfurt. Za ugotavljanje kvalitete življenja smo se osredinili na čistost zraka in ekonomsko stanje, pri čemer smo želeli ugotoviti, kako se mesti, glede na primerjavo dejavnikov čistoče zraka in ekonomskega stanja, izkažeta kot kvaliteten bivanjski prostor. Za ugotovitev čistosti zraka smo primerjali in analizirali onesnaženost mestnega zraka s trdnimi delci in z ozonom, ekonomsko stanje pa smo ugotovili z analizo trga v obeh mestih. Glede na čistost zraka je Ljubljana relativno čistejša, saj so ravni najbolj škodljivih PM2,5 znatno nižje od koncentracij v Frankfurtu. Ekonomsko je Frankfurt bistveno močnejši in ponuja večje karierne možnosti glede zaposlitve. Kakorkoli že – izbira boljše kakovosti je, glede na analizo, prepuščena posamezniku, saj je presoja odvisna od posameznikovih prioritet glede želenega okolja.
Ključne besede: kakovost življenja, čistost zraka, ekonomski kazalci, Ljubljana, Frankfurt
Objavljeno: 17.08.2021; Ogledov: 61; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

4.
Analiza spodbujevalcev eko inovacij z vidika krožnega gospodarstva
Boris Stojić, 2021, magistrsko delo

Opis: Svet se vsakodnevno spoprijema z resnimi okoljskimi težavami, kot so spremembe podnebja, izčrpavanje naravnih virov, onesnaževanje zraka in izginjanje biotske raznovrstnosti. Potrebno se je zavedati, da imajo lahko vsi ti problemi katastrofalne posledice za življenje na Zemlji, zato je potrebno razviti izvirne rešitve in okolju bolj prijazne tehnologije. Za dosego tega cilja pomembno vlogo lahko igrata krožno gospodarstvo in razvoj eko-inovacij. Poleg pozitivnega vpliva na okolje predstavljajo krožno gospodarstvo in eko-inovacije še mnogo drugih pozitivnih vplivov, kot so izboljšanje ugleda podjetja, povečanje konkurenčne prednosti, vstop podjetja na nove trge, večja dobičkonosnost, itd. Z anketnim vprašalnikom v raziskovalnem delu tudi preverjamo, kateri so glavni spodbujevalci za eko-inovacije, gonila za krožno gospodarstvo, s katerimi izzivi in ovirami se slovenska podjetja največkrat srečujejo pri razvoju eko-inovacij in krožnega gospodarstva. Zanima nas tudi nivo učinkovitosti in uspešnosti v slovenskih podjetjih za določene kazalnike v zadnjih treh letih. Izvedena je tudi primerjava rezultatov z nekaterimi preteklimi raziskavi s podobnega področja.
Ključne besede: eko-inovacije, krožno gospodarstvo, ovire, vplivi na okolje
Objavljeno: 10.08.2021; Ogledov: 93; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (2,15 MB)

5.
Analiza zagotavljanja kakovosti v proizvodnem podjetju Sibo g d.o.o.
Bojana Radonić, 2021, diplomsko delo

Opis: Spremljanje procesa je eden ključnih dejavnikov pri načrtovanju, obvladovanju in izboljševanju procesa in izdelka. Le s hitrim in učinkovitim ukrepanjem ter s prepoznavanjem vzrokov lahko preprečimo, da bi neustrezen proizvod prišel do odjemalca. Zato je razumevanje in izpolnjevanje pričakovanj predvsem pa zahtev kupcev najpomembnejše in najbolj učinkovito sredstvo poslovne uspešnosti. Želimo prikazati ključne dejavnike in pomen razvoja kakovosti v podjetju, kjer so največji izzivi pri zagotavljanju kakovosti tisti, ki jih ne vidimo v proizvodnih linijah in se pomikajo z veliko hitrostjo. Namen diplomskega dela je preveriti postopke tesnenja na različnih analizah kakovosti skozi postopek brizganja zapiralne embalaže v podjetju Sibo G. Na podlagi preverjenih postopkov ugotoviti, ali v podjetju prihaja do slabe kakovosti izdelkov in kako ključni so ustrezno nastavljeni brizgalni procesi stroja, da je proizvod v skladu z zahtevami, ki izhaja iz specifikacije risbe proizvoda.
Ključne besede: management kakovosti, zagotavljanje kakovostnih zahtev, zadovoljstvo kupca, izvajanje tesnenja embalaže, končna kontrola izdelka
Objavljeno: 06.05.2021; Ogledov: 191; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

6.
Analiza kakovosti prodajnih storitev v telekomunikacijskem podjetju telemach
Urban Bajt, 2020, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je preučiti področje kakovosti prodajnih storitev, še zlasti s poudarkom na prodajno in produktno znanje osebja, motivacije zaposlenih in urejenost poslovalnic. Produktni in prodajni del vprašalnik smo sestavili kot anketo, pri kateri so zaposleni odgovarjali na vprašanja. Tudi pri motivacijskem delu je bila raziskava izvedena s pomočjo anketnega vprašalnika, pri čemer smo uporabili Likertovo petstopenjsko lestvico. Anketo smo razposlali zaposlenim na prodajnih mestih. Analizirali smo 98 vrnjenih vprašalnikov, kar je manj kot polovica vseh zaposlenih. Ugotovili smo glavne motivatorje pri zaposlenih in dobro produktno znanje ter slabše prodajno znanje. Prodajno znanje smo na koncu tudi preverili preko skritih kupcev, ki so nam podali realno oceno. Preverili smo tudi urejenost 21 lastnih enot. Ocenjevalnik je bil sestavljen v programu MS Excel, kjer je bil vsak segment točkovan. Sestavljen je s pomočjo urejenosti enote in referenta. Večina enot je dosegla dobro urejenost, kar pomeni, da smo se gibali med 86 % in 95 % končne ocene. Seveda so bila tudi odstopanja v obe skrajnosti. Pri urejenosti zaposlenega smo ugotovili, da številni zaposleni ne nosijo službenih uniform, čeprav je to obvezno.
Ključne besede: kakovost storitev, urejenost, znanje, zaposleni, motivacija
Objavljeno: 02.12.2020; Ogledov: 139; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

7.
Analiza trajnostnih vidikov v butičnem hotelu x
Nina Šimnic, 2020, magistrsko delo

Opis: Vsakoletna rast turizma postavlja vedno večja okoljska vprašanja za prihodnost. Turizem ima neposreden vpliv na okolje, v katerem se odvija, zato je toliko bolj pomembno, da se hotelirji zavedajo svojih vplivov z gradnjo in obratovanjem. Največji izziv turistične industrije je danes v globalni ozaveščenosti o negativnih vplivih, ki jih ima turizem na okolje. Sledenje trajnostnemu trendu je tako postalo bistveno za nadaljnje preživetje. Magistrsko delo obravnava trajnostne vidike v butičnem hotelu X, ki služi kot dober primer in zgled na področju trajnosti. Hotel je ekološki način in trajnostne smernice vključil že ob samem začetku obstoja. S preučitvijo vsakodnevnih praks na področju varstva okolja je cilj spodbuditi ljudi in nastanitve za podobno delovanje. Proučevali smo dejansko motivacijo in glavna vodila za takšen način poslovanja. Empirična raziskava obsega študijo primera v butičnem hotelu X, ki zajema okoljske prakse, okoljske kazalnike, primer samoocenjevanja ekološke učinkovitosti in raziskavo z intervjuji. Glavni cilj raziskave je analizirati in odkriti, ali je butični hotel X lahko uspešen poslovni model za izboljšanje stanja v slovenskem turizmu. V raziskavi smo z okoljskimi kazalniki merili okoljsko uspešnost, kar smo še dodatno potrdili z orodjem za izvedbo samoocene na področju okoljske učinkovitosti. Posamezni rezultati treh delov raziskav so podali sintezo ugotovitev, da ima hotel in vsi delujoči v njem izjemno visoko raven okoljske ozaveščenosti, kar lahko predstavlja dober trajnostni model za butični turizem.
Ključne besede: trajnostni turizem, trajnost, eko hotel, eko marjetica
Objavljeno: 11.11.2020; Ogledov: 224; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (1,89 MB)

8.
Analiza determinant kakovosti storitev v trgovini Intimissimi Aleja
Špela Loboda, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo predstavili determinante kakovosti storitve v trgovini Intimissimi Aleja, definirane na podlagi modela RSQS. Visoka kakovost storitev je pomembna v prihajajočem obdobju po karanteni zaradi virusa covid-19. Vsaka trgovina, ki je bila dva meseca zaprta, je utrpela precejšen upad letnega dobička, zato je še pomembnejše ohranjati kupce in pridobivati nove, da trgovina na konecu leta doseže želene rezultate poslovanja. V trgovinah Intimissimi so kupci navajeni določenega standarda in individualne pozornosti prodajnega osebja. Predhodna poslovalnica Intimissimi v Šiški si je izoblikovala svojo bazo zadovoljnih in zvestih kupcev. Ti so po selitvi poslovalnice prišli tudi v novi nakupovalni center Aleja. Z novo lokacijo trgovine Intimissimi ter tudi boljšo pozicijo v samem nakupovalnem centru, so prišli tudi novi kupci, ki jih je treba obdržati. V teoretičnem delu magistrskega dela smo predstavili pojme kakovost, storitev, potrebe kupcev, zadovoljstvo in zvestoba kupcev. Posvetili smo se predstavitvi modela SERVQUAL in RSQS za preverjanje kakovosti storitev. V empiričnem delu je predstavljena analiza kakovosti storitev v trgovini Intimissimi Aleja, narejena na podlagi anketiranja kupcev. Ugotavljali smo pričakovano in zaznano kakovost storitev, razliko med njima ter kupčeve namene v prihodnje. Z dobljenimi rezultati smo ugotovili, da kupci v trgovini Intimissimi Aleja zaznavajo visoko kakovost storitev - v vsaki dimenziji prilagojenega modela RSQS. Prav tako obstaja pozitivna razlika med zaznano in pričakovano kakovostjo storitev.
Ključne besede: kakovost, kakovost storitev, model SERVQUAL, model RSQS, zadovoljstvo in zvestoba kupcev.
Objavljeno: 09.11.2020; Ogledov: 250; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (1,73 MB)

9.
Trajnostni razvoj turizma z analizo nosilne zmogljivosti na primeru občine Bovec
Marjeta Kavčič, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je obravnavano področje trajnostnega razvoja turizma na primeru občine Bovec, ki je v zadnjih petih letih dosegala rekordno rast turističnega obiska. Posledično se je to, zlasti v poletni sezoni, odražalo z znaki preobremenjenosti destinacije na naravnem in socialnem okolju. Za ugotavljanje zmogljivosti destinacije za turizem je bila uporabljena analiza nosilne zmogljivosti, ki predstavlja instrument za lažje načrtovanje in udejanjanje trajnostnega turizma. Poleg omenjene metode sta bili za oceno socialne nosilne zmogljivosti s pomočjo anketiranja izvedeni raziskavi zadovoljstva z vplivi turizma med lokalnim prebivalstvom in obiskovalci destinacije Bovec. Presoja nosilne zmogljivosti temelji na oceni desetih relevantnih indikatorjev glede na scenarij trajnostnega razvoja turizma. Rezultati so pokazali, da sta glavna omejitvena dejavnika na tej stopnji obremenjenosti zadovoljstvo lokalnega prebivalstva in mirujoči promet, kjer je nosilna zmogljivost presežena. Štirje od desetih indikatorjev ne presegajo nosilne zmogljivosti, štirje indikatorji pa niso trajnostni. Na podlagi izvedene analize so bili prepoznani tudi drugi ključni izzivi, ki jih je potrebno nasloviti z ukrepi za povečanje nosilne zmogljivosti, kot so desezonalizacija, učinkovito upravljanje z obiskom, višanje kakovosti turističnih storitev, povečanje zadovoljstva lokalnega prebivalstva ter zagotavljanje ustrezne infrastrukture. Ključnega pomena za uspešno in učinkovito upravljanje destinacije je, da se pri nadaljnjem razvoju upoštevajo omejitve nosilne zmogljivosti destinacije ter načela trajnostnega razvoja, s čimer se bo zagotovilo optimalen in uravnotežen razvoj turizma za vse ključne deležnike v destinaciji.
Ključne besede: trajnostni turizem, turistična destinacija, nosilna zmogljivost, indikatorji
Objavljeno: 09.11.2020; Ogledov: 317; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (4,00 MB)

10.
Zavržena hrana kot biološki odpadek
Aljoša Jordan, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo poskušali s pomočjo raziskave ugotoviti razloge za zavrženo hrano in količino le-te. Na osnovi spletne ankete o zavrženi hrani v slovenskih gospodinjstvih je bila v magistrskem delu opravljena statistična analiza o odnosu in vplivu različnih dejavnikov, ki jih povezujemo s količino zavržene hrane. V teoretičnem delu smo najprej spoznali problematiko zavržene hrane, kar smo podkrepili z lastno spletno anketo. Z uporabo statističnih metod ANOVA in hi-kvadrat smo analizirali podane odgovore, iz katerih smo pridobiti grobo oceno o količini zavržene hrane v slovenskih gospodinjstvih in o njihovih načinih ravnanja s hrano. Ključni rezultati opravljene analize so pokazali, da se povprečna vrednost zavrženih prehrambnih proizvodov na mesec razlikuje glede na mesečni dohodek gospodinjstva. Največ anketiranih, kar 64,2 %, na mesec, zavrže za manj kot 10 €, 26,4 % anketiranih pa je ovrednotilo znesek med 10 € in 20 €. Prav tako prihaja do razlik v povprečnem mnenju o problematiki prevelikih količin zavržene hrane glede na starostne skupine. Skoraj 70 % anketiranih se zaveda problematike o količini zavržene hrane in temu primerno tudi ustrezno ravna. Kljub zavedanju pa je analiza rezultatov pokazala, da v povprečju anketiranci zavržejo med 4,59 in 8,52 kg hrane na mesec, kar na letni ravni znaša med 55 in 102 kg hrane. Do te količine pride zaradi razlogov, kot so pokvarjeni proizvodi, pretečen rok uporabe, preobsežen nakup proizvodov, nakup proizvodov, ki niso dobrega okusa, in preveliko pakiranje. Podali smo tudi predloge, s katerimi bi lahko obstoječe stanje in razmere nekoliko izboljšali ter dolgoročno izboljšali tudi kakovost življenja, saj količine zavržene hrane vplivajo tako na okoljsko problematiko, kot so npr. emisije CO2, ter tudi na medčloveške odnose (doniranje hrane). Predlogi, ki smo jih izpostavili, so: osebno pakiranje v recikliranih embalažah za proizvode, pri katerih je to mogoče, razširitev doniranja hrane, javno merjenje količin zavržene hrane, obveščanje javnosti ter uporaba in nadgradnja postavljenega modela ravnanja s hrano.
Ključne besede: zavržena, hrana, gospodinjstva, odpadek, CO2
Objavljeno: 09.11.2020; Ogledov: 181; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (2,00 MB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici