1. Sinteze in karakterizacija koordinacijskih spojin bakra s fluoropiridinskimi ligandi : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnjeAljaž Klavžar, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo je bilo osredotočeno na sintezo in karakterizacijo bakrovih koordinacijskih spojin, pri čemer smo uporabili bakrove soli kot vir bakra ter fluoropiridine, kateri so prevzeli vlogo ligandov.
V eksperimentalnem delu je bilo izdelanih veliko različnih vzorcev, le pri nekaterih pa so izpadli lepi kristali, katere smo kasneje karakterizirali. Uspelo nam je sintetizirati že znano spojino tetrakis(mu-2-Acetato)-bis(aqua-copper(ii)) (CUAQAC), katere kristali so nastali pri veliko različnih variacijah bakrovih soli ter izbranih fluoropiridinov. Nastalo je tudi nekaj na pogled obetavnih kristalov, pri katerih se je izkazalo, da gre za bakrovo sol, kar smo tudi šteli kot del ugotovitev. Poleg navedenih komponent, je bila pomembna tudi izbira topila, saj je topnost reagentov močno vplivala na dobljeni končni produkt.
Uporabljena metoda za sintezo je bila mešanje pri sobni temperaturi, metodi za karakterizacijo pa so bili rentgenska monokristalna analiza, ki nam je pomagala pri določitvi strukture kristalov, ter termogravimetrična analiza (TGA), ki nam je opisala spremembo mase vzorca v odvisnosti od temperature.
Ključne besede: baker, koordinacijske spojine, fluoropiridin, termogravimetrična analiza, rentgenska monokristalna analiza
Objavljeno v DKUM: 16.09.2024; Ogledov: 8; Prenosov: 31
 Celotno besedilo (2,36 MB) |
2. Sinteza ternarnih kadmijevih halkogenidov s planetarnim mikromlinom : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnjeJona Kunej, 2024, diplomsko delo Opis: Ternarni kadmijevi halkogenidi, kot so CdSexTe1-x, CdSxSe1-x in CdTexS1-x, so osnova sodobnih elektronskih naprav. Uporabljajo se kot laserji, fotodetektorji, v sončnih celicah, v piezoelektroniki, v svetlečih diodah, itd. Kvartarni halkogenid CdSxTexSe1-2x ima številne zanimive aplikacije zaradi svojih edinstvenih optoelektronskih lastnosti. Tako kot ternarni kadmijevi halkogenidi, se tudi CdSxTexSe1-2x uporablja v fotovoltaiki, zaradi svojih sposobnosti absorbiranja širokega spektra sončne svetlobe in učinkovite pretvorbe te energije v električno energijo, v svetlečih diodah in drugih optoelektronskih napravah, zaradi visoke fotoluminiscence, v različnih vrstah senzorjev in v termoelektričnih napravah.
Pri diplomskem delu smo uporabljali mehanokemijsko sintezo, ki se v zadnjem času uporablja vse več. Z mehanokemijsko metodo, z uporabo planetarnega mikromlina, smo sintetizirali ternarne kadmijeve halkogenide (CdSexTe1-x, CdSxSe1-x, CdTexS1-x) in kvartarni kadmijev halkogenid CdSxTexSe1-2x. Spreminjali smo pogoje uporabljene v predhodnih raziskavah ter ugotavljala kako le-ti vplivajo na sintezo nanodelcev. Karakteristike sintetiziranih nanodelcev smo po koncu sinteze preverili z rentgensko praškovno difrakcijo, z dinamičnim sipanjem svetlobe, z diferenčno dinamično kalorimetrijo in s transmisijsko elektronsko mikroskopijo.
Ključne besede: nanomateriali, ternarni kadmijevi halkogenidi, mehanokemisjka sinteza, planetarni mikromlin, karakterizacijske metode
Objavljeno v DKUM: 12.09.2024; Ogledov: 27; Prenosov: 39
Celotno besedilo (5,90 MB) |
3. Sinteza magnetno zeolitnega nanokompozita : magistrsko deloMelissa Sterniša, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo zajema sinteze magnetnih nanodelcev in sinteze magnetno zeolitnih nanokompozitov. Magnetni nanodelci so bili sintetizirani z metodo koprecipitacije oz. s soobarjalno metodo in mikrovalovno metodo. Magnetno zeolitni nankompoziti so nastali z naknadno sintezo in sočasno sintezo. Dobljeni produkti so bili okarakterizirani s Fourierjevo transformirano infrardečo spektroskopijo na oslabljen totalni odboj (ATR-FTIR), termogravimetrično analizo (TGA), dinamičnim sipanjem svetlobe (DLS), Brunauer-Emmett-Tellerjevo metodo (BET), vrstičnim elektronskim mikroskopom (SEM) in rentgensko praškovno difrakcijo (RTG). Rezultati karakterizacijskih metod so pokazali, da je bila uspešnejša sinteza magnetno zeolitnega nanokompozita z naknadno sintezo tako pri soobarjalnih magnetnih nanodelcih kot tudi pri mikrovalovnih. Sintetizirani magnetni nanodelci in nanokompoziti so bili nato še uporabljeni za odstranjevanje mikro in nanoplastike iz vode. Odstranjevanje je potekalo s pomočjo ultrazvočne kopeli in posedanjem na magnetu iz modelne raztopine polietilena. UV/VIS spektroskopija je pokazala, da je bilo najuspešnejše odstranjevanje z magnetnimi nanodelci sintetiziranimi s soobarjalno sintezo.
Ključne besede: Magnetni nanodelci, zeolit, magnetno zeolitni nanokompozit, mikro in nanoplastika
Objavljeno v DKUM: 11.09.2024; Ogledov: 16; Prenosov: 24
Celotno besedilo (5,69 MB) |
4. Korozijske lastnosti cirkonija v umetni slini z dodatkom organskih in ortofosforne kisline : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnjeLaura Kobe Stožinič, 2024, diplomsko delo Opis: Zaradi vse pogostejše uporabe cirkonijevih implantatov, je bil namen diplomske naloge raziskati korozijske lastnosti cirkonija v umetni slini z dodatkom organskih in ortofosforne kisline.
Osnovna raztopina, ki je služila kot agresivni medij, je bila umetna slina v prisotnosti najpogostejših kislin, ki jih vnašamo v ustno votlino s hrano in pijačo. Kisline, ki smo jih glede na priporočene dnevne vnose dodajali umetni slini, so bile različne organske: vinska, jabolčna in mlečna ter ortofosforna kislina.
Eksperimentalni del smo izvedli z gravimetrično metodo, pri temperaturi 37 °C, kar je optimalna telesna temperatura človeka in pri atmosferskem tlaku 101,3 kPa, na ta način smo se čim bolj približali pogojem v ustni votlini. Pred samim postopkom gravimetrije smo pripravili raztopino umetne sline s preračunanimi količinami organskih in ortofosforne kisline. Sam postopek gravimetrije je vključeval naslednje korake: vzorce, ki smo jih termostatirali smo predhodno ustrezno pripravili, kar je zajemalo postopke brušenja, poliranja, razmastitve, ultrazvočnega čiščenja in sušenja s komprimiranim zrakom. Tako pripravljene vzorce smo stehtali in termostatirali v raztopinah 24, 48, 72 in 96 h. Po pretečenem času smo korodirane vzorce ponovno ustrezno očistili in stehtali. Na podlagi spremembe mase vzorca pred in po izpostavitvi raztopini smo izračunali korozijsko hitrost. Tako smo ugotovili, katera kislina povzroča največje korodiranje cirkonija oziroma v kateri kislini je cirkonij najbolj odporen in tvori stabilen pasivni film. Z vrstičnim elektronskim mikroskopiranjem smo posneli površine nekaterih vzorcev.
Po 24, 48, 72 in 96 urni pasivaciji, so rezultati pokazali, da na spološno cirkonij tvori najbolj stabilen pasivni film v raztopini umetne sline z dodatkom jabolčne kisline. Najmanj odporen je v raztopini umetne sline z dodatkom mlečne kisline do 48 ur pasivacije, po 48 urah pa korozijske hitrosti cirkonija v raztopini umetne sline z dodatkom mlečne kisline padajo, medtem, ko v raztopini umetne sline z dodatkom vinske kisline naraščajo. Izračunane korozijske hitrosti so v splošnem nizke, kar pomeni, da je cirkonij v kovinski obliki glede korozije primeren material za medicinske vsadke.
Ključne besede: cirkonij, umetna slina, dentalni implantati, korozija, organske kisline, ortofosforna kislina
Objavljeno v DKUM: 10.09.2024; Ogledov: 63; Prenosov: 22
Celotno besedilo (3,16 MB) |
5. Thermal study of APTES-functionalized magnetite nanoparticles with citric acid and polyacrylic acid for advanced forward osmosis systemsMatjaž Kristl, Urška Ostroško, Irena Ban, Irena Petrinić, Janja Stergar, 2024, izvirni znanstveni članek Opis: Iron-based magnetic nanoparticles (MNPs) have attracted considerable attention as promising draw solutes in forward osmosis processes due to various advantages. In the present study, magnetite (Fe3O4) nanoparticles (MNPs) with diameters in the range of 12±2 nm were synthesized by applying the coprecipitation method and stabilized using (3-aminopropyl) triethoxysilane (APTES). The amino groups of APTES were further functionalized with various amounts of citric acid (CA) and poly(acrylic acid) (PAA) to achieve higher osmotic pressure. The as-prepared and functionalized nanoparticles were characterized using diferent methods: Fourier-transform infrared spectroscopy (FTIR) confrmed the binding of APTES and CA/PAA on the surface of the MNPs, while the size of the particles was determined by transmission electron microscopy (TEM) and X-ray powder difraction. The isoelectric point, zeta potential, and the particle size in suspension were determined by dynamic light scattering (DLS)/zeta potential measuring system. The amount of free –COOH groups was determined by conductometric titrations. The amount of organic matter (APTES, CA, and PAA) bound on the surface was determined by thermogravimetric analysis (TG), giving results between 7.6% for samples stabilized with APTES only and 17.5% for samples functionalized with APTES+PAA. TG provides a simple and efcient method for determining the amount of organic compounds bound to the surface of MNPs. The osmotic pressure measurements of double-layer coated MNPs provided encouraging results of up to 28 bar, enabling using the samples as draw solutions in an experimental forward osmosis system.
Ključne besede: magnetic nanoparticles, magnetite, citrit acid, poly(acrylic acid), forward osmosis
Objavljeno v DKUM: 14.08.2024; Ogledov: 105; Prenosov: 12
Celotno besedilo (2,04 MB) |
6. |
7. The comparison of the speed of solving chemistry calculation tasks in the traditional way and with the use of ICTBrina Dojer, Matjaž Kristl, Andrej Šorgo, 2023, izvirni znanstveni članek Opis: Efficiency of time use is a key factor in chemistry calculation tasks, affecting both, personal and professional domains. This study is dedicated to finding the fastest methods for accomplishing chemistry tasks. Our investigation delves into the comparative temporal outlays made by students as they engage three different approaches: using an electronic calculator, a basic calculator app on a smartphone, and a desktop computer calculator. As part of our research, we examine a cohort of 52 Slovenian university students, preservice teachers who were actively enrolled in chemistry and related science programs, spanning the academic years of 2019 and 2022. The results from 2019 show that students can solve the chemistry tasks most quickly using electronic calculator and take the most time to calculate the tasks using smartphones (Δmean = 133 s; ΔSD = 5 s; Δmin = 97 s; Δmax = 131 s). An even larger difference is observed from the 2022 study year (Δmean = 189 s; ΔSD = 129 s; Δmin = 170 s; Δmax = 625 s). In summary, although smartphones are recognised as a multitasking device, replacing traditional single-purpose devices, they have not been able to outperform them.
Ključne besede: chemistry tasks, chemistry calculations, electronic calculator, smartphones, computer calculators
Objavljeno v DKUM: 03.06.2024; Ogledov: 140; Prenosov: 25
Celotno besedilo (511,50 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Sinteza bakrovih koordinacijskih spojin s piridinkarbonitrili : magistrsko deloTinkara Marija Podnar, 2023, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu opisujemo sintezo in karakterizacijo novih bakrovih koordinacijskih spojin, za sintezo katerih smo kot vir bakra uporabili bakrove soli, kot vir ligandov pa piridinkarbonitrile. Opisali smo tudi sintezo in karakterizacijo nekaterih že poznanih struktur, ki nam jih je uspelo sintetizirati.
Sintetizirali smo štiri nove koordinacijske spojine: [Cu2(μ-Ac)4(3-PCN)2], [Cu(H2O)(NO3)(PIC)2]NO3, [Cu(H2O)2(EtPIC)2]NO3 in [Cu(NO3)2(CH3CN)(4-PCN)]·CH3CN. Poleg teh nam je uspelo sintetizirati tudi nekaj že znanih spojin, kot so: [Cu 2(C2H3O2)4(C6H4N2)2], fg in rtger.
Prvo spojino, [Cu2(μ-Ac)4(3-PCN)2], smo v vodnem okolju sintetizirali iz bakrovega(II) acetat monohidrata in 3-piridinkarbonitrila. Drugo in tretjo spojino, [Cu(H2O)(NO3)(PIC)2]NO3, [Cu(H2O)2(EtPIC)2]NO3, smo sintetizirali iz bakrovega(II) nitrat trihidrata in 2-priridnkarbonitrila. Razlika je bila v uporabi topila. Pri prvi spojini smo uporabili vodo, pri drugi pa etanol. Zadnjo še ne odkrito spojino, [Cu(NO3)2(CH3CN)(4-PCN)]·CH3CN, smo sintetizirali iz bakrovega(II) nitrat trihidrata in 4-piridinkabonitrila. Kot topilo smo uporabili acetonitril.
Sinteze smo izvajali pri sobni temperaturi in s pomočjo refluksa, pri temperaturi vrelišča uporabljenega topila.
Molekulske strukture kompleksov smo determinirali z rentgensko difrakcijo na monokristalu izvedli pa smo tudi infrardečo spektroskopijo, termogravimetrično analizo in diferenčno dinamično kalorimetrijo.
Ključne besede: koordinacijske spojine, baker, piridinkabonitrili
Objavljeno v DKUM: 27.10.2023; Ogledov: 409; Prenosov: 75
Celotno besedilo (4,24 MB) |
9. Mehanokemijska sinteza nanodelcev ternarnih kadmijevih halkogenidov : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnjeNeža Zanjkovič, 2023, diplomsko delo Opis: Binarni kadmijevi halkogenidi (CdS, CdSe, CdTe) so zaradi svojih termoelektričnih, polprevodniških in optičnih lastnosti pomembni materiali v fotovoltaiki in fotoprevodnosti, medtem ko so ternarne spojine s halkogenidi (CdSₓSe₁₋ₓ, CdSₓTe₁₋ₓ in CdSeₓTe₁₋ₓ) pomembne katalitske snovi.
V sklopu diplomske naloge smo mehanokemijsko sintetizirali binarne (CdS, CdSe, CdTe) in ternarne (CdSₓSe₁₋ₓ, CdSₓTe₁₋ₓ in CdSeₓTe₁₋ₓ) kadmijeve halkogenide v obliki nanodelcev. Sintezo smo izvajali s planetarnim mikromlinom, pri čemer smo ugotavljali, kakšen čas je potreben za učinkovito sintezo nanodelcev. Po končani sintezi smo učinkovitost sinteze in karakteristike sintetiziranih nanodelcev preverili z diferenčno dinamično kalorimetrijo, s termogravimetrično analizo, z rentgensko praškovno difrakcijo, z dinamičnim sipanjem svetlobe in s transmisijsko elektronsko mikroskopijo.
Ključne besede: mehanokemijska sinteza, planetarni mikromlin, kadmijevi halkogenidi, nanodelci, karakterizacijske tehnike nanodelcev
Objavljeno v DKUM: 06.09.2023; Ogledov: 439; Prenosov: 89
Celotno besedilo (4,86 MB) |
10. Sinteza in karakterizacija koordinacijskih spojin bakra z acetati in metilamini : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnjeAnže Pegan, 2023, diplomsko delo Opis: Glavni cilj diplomske naloge je bil sintetizirati koordinacijske spojine bakrovega(II) acetata monohidrata (Cu(CH3COO)2·H2O) z metilamini. V eksperimetnalnem delu smo poskušali ponoviti sinteze štirih že sintetiziranih bakrovih kompleksov, ki zaradi takratnih objektivnih okoliščin niso bili popolno karakterizirani. Komplekse smo kooridnirali z ligandi metilamonijevega klorida (CH3NH3Cl), dimetilamonijevega klorida ((CH3)2NH2Cl) in trimetilamonijevega klorida ((CH3)3NHCl), v različnih množinskih razmerjih. Zaradi želje po odkritju morebitne nove koordinacijske spojine, smo v zaključnem delu uspešno izvedli reakcijo , kjer smo uporabili tetrametilamonijev fluorid tetrahidrat ((CH3)4NF·4H2O). Pri tem smo za topilo uporabili etanol, metanol in acetonitril. Sinteza je potekala na refluksu in z mešanjem pri sobni temperaturi. Nastale kristale kompleksov smo na koncu karakterizirali z rentgensko monokristalno analizo, infrardečo spektroskopijo in termogravimetrično metodo. Rezultati kažejo, da nam je uspelo sintetizirati že znane 4 koordinacijske spojine. Uspešni smo bili tudi pri sintezi novega kompleksa. Pri eksperimentalnem delu smo ugoto-vili, da je za ponovitev sintez že znanih koordinacijskih spojin potrebna visoka preciznost pri odmerjanju kemikalij saj nam je po večih poizkusih le to omogočilo uspešnost pri delu.
Ključne besede: koordinacijske spojine, bakrov(II) acetat monohidrat, metilamonijev klorid, dimetilamoni-jev klorid, trimetilamonijev klorid, tetrametilamonijev fluorid tetrahidrat, termogravime-trična analiza
Objavljeno v DKUM: 05.09.2023; Ogledov: 396; Prenosov: 62
Celotno besedilo (2,79 MB) |
