SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 83
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
5.
Sinteza maghemita iz železovega oksalata
Maja Vučko, 2009, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil raziskati sintezo nanopalčk železovega oksalata dihidrata, FeC2O4 • 2 H2O, in njegovo pretvorbo v maghemit, γ – Fe2O3, preko kontroliranega termičnega razkroja. Pri reakciji smo uporabili anionski surfaktant AOT, ki je pomemben za kontroliranje oblike in velikosti produktov. Pripravili smo dve identični raztopini. AOT je bil najprej raztopljen v mešanih raztopinah, sestavljenih iz etilenglikola, C2H4(OH)2, in destilirane vode, H2O. Raztopini smo mešali 30 minut. Pripravljenima identičnima raztopinama smo dodali amonij železov (II) sulfat heksahidrat, (NH4)2Fe(SO4)2 • 6 H2O, in natrijev oksalat, Na2C2O4 ter mešali 20 minut. Ti dve raztopini sta bili počasi premešani skupaj z nadaljnjim mešanjem pri sobni temperaturi. Po koncu reakcije smo usedlino železovega oksalata dihidrata, FeC2O4 • 2 H2O, zbirali s centrifugiranjem, sprali z destilirano vodo in etanolom ter končno sušili. Iz dobljenega železovega oksalata dihidrata, smo pripravili maghemit s segrevanjem na temperaturo 400 °C, s hitrostjo 2 K / min v dušikovi atmosferi. Produkte smo karakterizirali z rentgensko praškovno difrakcijo (XRD). Dobili smo želene produkte, vendar so bile ponekod prisotne primesi. Izbrane vzorce smo karakterizirali tudi s transmisijsko elektronsko mikroskopijo.
Ključne besede: Nanopalčke, železov oksalat dihidrat, surfaktant AOT, centrifuga, rentgenska praškovna analiza (XRD), termogravimetrija, maghemit, transmisijska elektronska mikroskopija.
Objavljeno: 22.04.2009; Ogledov: 2520; Prenosov: 184
.pdf Polno besedilo (3,47 MB)

6.
7.
MEHANOKEMIJSKA SINTEZA KADMIJEVIH IN BAKROVIH HALKOGENIDOV
Marjetka Varlec, 2009, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil preizkusiti možnost uporabe visokoenergijskega krogličnega mlina SPEX 8000M za sintezo binarnih halkogenidov kadmija in bakra z žveplom, selenom in telurjem. Sintetizirane prahove smo karakterizirali z rentgensko praškovno difrakcijo in termogravimetrično analizo. Delo je bilo namenjeno tudi spoznavanju termogravimetrične analize (TGA).
Ključne besede: Mehanokemijska sinteza, Visokoenergijski kroglični mlin, Rentgenska praškovna difrakcija, Termogravimetrična analiza (TGA), Kadmijevi halkogenidi, Bakrovi halkogenidi.
Objavljeno: 09.10.2009; Ogledov: 1842; Prenosov: 130
.pdf Polno besedilo (1,41 MB)

8.
SONOKEMIJSKA SINTEZA IN KARAKTERIZACIJA FERITOV PREHODNIH KOVIN
Tadeja Zver, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil razviti sonokemijsko metodo za sinteze feritov prehodnih kovin s skupno formulo MFe2O4 (M = Zn, Mn, Ni, Co, Cu) v vodnih raztopinah. Pri tej metodi kemijske reakcije potekajo preko mehanizma akustične kavitacije, ki zajema nastanek, rast in implozivno porušitev mehurčkov v obsevani tekočini. Sintetizirane prahove smo karakterizirali z rentgensko praškovno difrakcijo (XRD). Izbrane vzorce smo karakterizirali tudi s transmisijsko elektronsko mikroskopijo (TEM) in z meritvami magnetnih lastnosti.
Ključne besede:  feriti prehodnih kovin  sonokemijska metoda  rentgenska praškovna difrakcija (XRD)  transmisijska elektronska mikroskopija (TEM)  magnetne meritve
Objavljeno: 20.01.2010; Ogledov: 2099; Prenosov: 131
.pdf Polno besedilo (3,85 MB)

9.
POVRŠINSKA OBDELAVA NANODELCEV TITANOVEGA DIOKSIDA RUTILNE KRISTALNE STRUKTURE
Suzana Stokić, 2010, diplomsko delo

Opis: Pri tem diplomskem delu smo površinsko obdelali nanodelce titanovega dioksida rutilne kristalne strukture s plaščem silicijevega in aluminijevega oksida. Za površinsko obdelavo nanodelcev TiO2 smo uporabili tri postopke. Princip oplaščenja nanodelcev je bila koprecipitacija, kjer smo z ustreznimi obarjalnimi reagenti dosegli nanos oksidnih plaščev na površino nanodelcev titanovega dioksida. Ugotovili smo, da so najbolje oplaščeni tisti nanodelci, ki so bili površinsko obdelani po postopku 3. Pri vseh treh postopkih je prihajalo do aglomeracije delcev, kar je otežilo oplaščevanje posameznih delcev. Dobljene vzorce smo karakterizirali s pomočjo rentgenske praškovne difrakcije (XRD), s transmisijskim elektronskim mikroskopom (TEM), z vrstičnim elektronskim mikroskopom (SEM), z rentgenskim fluorescenčnim spektrofotometrom (XRF) ter določili specifično površino delcev z BET metodo.
Ključne besede: nanodelci, titanov dioksid, površinska obdelava, oplaščenje, koprecipitacija.
Objavljeno: 21.01.2010; Ogledov: 2239; Prenosov: 310
.pdf Polno besedilo (6,10 MB)

10.
PRIPRAVA POLIHIPE MEMBRAN IN KARAKTERIZACIJA TERMIČNIH LASTNOSTI
Urška Sevšek, 2008, diplomsko delo

Opis: Z uporabo emulzijske polimerizacije smo sintetizirali porozne poliHIPE membrane s 5 % zamreženjem. Uporabili smo monomere stiren, divinilbenzen in 2-etilheksil akrilat. Divinilbenzen je služil kot zamreževalec, 2-etilheksil akrilat je bil dodan kot snov za povečanje plastičnosti, kot iniciator smo uporabili kalijev peroksodisulfat, kot surfaktant pa Span 80. Zaradi spreminjanja viskoznosti emulzije smo dodali organsko topilo. Kot najustreznejšega smo izbrali klorobenzen. Spreminjali smo tako delež topila kot delež 2-etilheksil akrilata. Ob uporabi propelerskega mešala in reaktorske posode smo pri 300 obr/min dobili emulzijo z visokim deležem notranje faze, ki smo jo nanesli na stekleno ploščo in s povišano temperaturo sprožili polimerizacijo. Nastale so porozne poliHIPE membrane z debelinami od 60-100 µm. Pri membranah smo želeli doseči ustrezno gibljivost zaradi morebitnih zahtev aplikacij. Z dodatkom 2-etilheksil akrilata se je gibljivost membran bistveno izboljšala. V nadaljevanju smo spreminjali delež etilheksil akrilata, saj smo želeli preveriti njegov vpliv na termične lastnosti membran. Z infrardečo spektroskopijo smo preverili kemijsko strukturo membran. S termično analizo smo določili termične lastnosti membran v temperaturnem območju od 40°C do 500°C. Uporabili smo termični metodi termogravimetrijo in diferenčno dinamično kalorimetrijo. Ugotovili smo, da je pri vseh vzorcih opazna popolna izguba mase. Iz termogravimetrične krivulje je razvidna ena stopnja razpada, katerega temperaturno območje se giblje med 350°C in 470°C. Z razpadom sovpada tudi temperatura tališča, ki je med 415°C in 427°C. Temperatura steklastega prehoda se nakazuje pri temperaturi okoli 45°C. Vpliva 2-etilheksil akrilata na temperaturo steklastega prehoda nismo zaznali.
Ključne besede: polimeri, poliHIPE, membrane, emulzijska polimerizacija, emulzija z visokim deležem notranje faze, zamreženi polimeri, termične lastnosti polimerov, polistiren
Objavljeno: 07.04.2010; Ogledov: 2134; Prenosov: 211
.pdf Polno besedilo (2,94 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici