| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 26
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
DISKRIMINATORNE KODE V DVODELNIH GRAFIH
Denis Kolarič, 2010, diplomsko delo

Opis: V uvodnem poglavju predstavimo osnovne definicije iz teorije grafov, ki jih potrebujemo v nadaljevanju in povemo še nekaj o kodah v grafih. V naslednjem poglavju definiramo diskriminatorne kode, podamo nekaj primerov in dokažemo spodnjo in zgornjo mejo za moč minimalne diskriminatorne kode izražene glede na število atributov. V tretjem poglavju pokažemo povezavo med diskriminatornimi in identifikacijskimi kodami v hiperkockah. V četrtem poglavju obravnavamo diskriminatorne kode v drevesih in opišemo algoritem linearne časovne zahtevnosti glede na število vozlišč drevesa, ki za dano drevo poišče minimalno diskriminatorno kodo v drevesu in njegovo delovanje prikažemo na primeru. V zadnjem poglavju podamo za vnaprej podano število atributov konstrukcijo dvodelnih ravninskih grafov brez dvojčkov, ki imajo največje število posameznikov in pokažemo povezavo z ravninskimi triangulacijami.
Ključne besede: identifikacijska koda, diskriminatorna koda, dvodelni graf, posameznik, atribut, hiperkocka, drevo, algoritem, ravninski graf
Objavljeno: 22.10.2010; Ogledov: 1904; Prenosov: 171
.pdf Celotno besedilo (626,67 KB)

2.
ADAPTIVNA IDENTIFIKACIJA V GRAFIH
Peter Stanet, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava adaptivne identifikacijske kode v grafih, ki so povezane z identi- fikacijskimi kodami. Pri tem obravnavamo problem, kjer fizelimo odkriti okvarjeno vozlišče v grafu tako, da postavljamo vprašanja ali neka krogla vsebuje okvarjeno vozlišče. Cilj adaptivnih identifikacijskih kod je minimizirati število vprašanj, ki so potrebna za odkritje okvarjenega vozlišča, če slednje obstaja. To število označimo z ar(G). V uvodnem poglavju definiramo osnovne pojme iz teorije grafov in kod v grafih, ki jih uporabljamo v nadaljevanju. V drugem poglavju določimo zgornjo in spodnjo mejo za število ar(G) v regularnih grafih. V podpoglavjih omejimo število ar(G) v kvadratni, kral- jevi in trikotni mreži. Ob tem obravnavamo tudi primere, ko je okvarjenih več vozlišč. V tretjem poglavju predstavimo igro Renyijevega tipa, kjer iščemo neznano točko (x; y) v pravokotni mreži s postavljanjem vprašanj glede na podpravokotnike. Pri tem je cilj minimizirati število vprašanj. Pri tem uporabimo drevesno in linearno iskanje.
Ključne besede: identifikacijska koda, adaptivna identifikacija, popolna koda, pokrivna koda, linearno iskanje, drevesno iskanje
Objavljeno: 06.04.2011; Ogledov: 1347; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (544,53 KB)

3.
FILOGENETSKA DREVESA
Lea Lampret, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljena X-drevesa, binarna X-drevesa, X-drevesa s korenom in filogenetska X-drevesa. Predstavljena sta primera uporabe logenetskih dreves v biologiji. Predstavljeni so tudi X-razcepi in Bunemanov izrek o X-razcepih. Obravnavana je tudi delna urejenost X-dreves.
Ključne besede: filogenetska drevesa, binarna drevesa, X-drevesa, X-razcepi, delna urejenost.
Objavljeno: 23.05.2011; Ogledov: 1374; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (581,74 KB)

4.
HAMILTONSKA DOPOLNITEV GRAFA
Nataša Brodnjak, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava hamiltonsko dopolnitev grafa. Število hamiltonske dopolnitve grafa G je najmanjše število povezav, ki jih moramo dodati grafu, da ta postane hamiltonski graf. V prvem poglavju predstavimo osnovne definicije iz teorije grafov in algoritmov, ki jih potrebujemo v nadaljevanju. Nato definiramo problem hamiltonske dopolnitve grafa ter soroden problem pokrivanja vozlišč s potmi. V tretjem poglavju predstavimo algoritma za hamiltonsko dopolnitev dreves. V četrtem poglavju opišemo reševanje hamiltonske dopolnitve grafa za poljuben graf. Na koncu diplomskega dela opišemo sorodne probleme.
Ključne besede: hamiltonski graf, hamiltonska dopolnitev grafa, pokrivanje s potmi, dodeljevanje frekvenc
Objavljeno: 07.07.2011; Ogledov: 1264; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (486,63 KB)

5.
SYLVESTER-GALLAIJEV IZREK IN NJEGOVA POSPLOŠITEV ZA METRIČNE PROSTORE
Tanja Omerzel, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo v prvem poglavju obravnava Sylvester-Gallaijev izrek: predstavitev, formulacijo, možne posplošitve in dokaze ter zgodovino. Začetek slednje sega v konec 19. stoletja, ko je James Joseph Sylvester ustvaril temelje, ki so se kasneje razvili v oblikovanje Sylvester-Gallaijevega izreka. Sam je namreč pri raziskovanju raznih konfiguracij sestavljenih iz mrež ugotovil, da ni možno določiti končnega števila točk tako, da bo vsaka premica, ki poteka skozi dve točki šla še skozi tretjo iz iste množice, razen, če vse točke ležijo na isti premici. Njegovo ugotovitev je kasneje v afini realni ravnini dokazal Tibor Gallai, katerega dokaz pa ni ostal osamljen. V diplomskem delu sta podana še dokaza L. M. Kellya in R. Ste inberga. Poleg vsega naštetega pa so v prvem poglavju, predvsem zaradi lažjega razumevanja dokazov Sylvester-Gallaijevega izreka, predstavljene osnovne značilnosti evklidske, afine in projektivne geometrije in Motzkinov izrek kot ena izmed mnogih posplošitev Sylvester-Gallaijevega izreka. Drugo poglavje v uvodnem delu zajema definicije pojmov kot so: metrični prostor, premica v poljubnem metričnem prostoru, trojna relacija, vmesnost. Sicer pa je v celoti namenjeno posplošitvi Sylvester-Gallaijevega izreka za metrične prostore, tako imenovanemu Sylvester-Chvátalovemu izreku. Vašek Chvátal je namreč razširil pojem premic v poljubnih metričnih prostorih in podal domnevo, ki posplošuje Sylvester-Gallaijev izrek. Chvátalova domneva je bila potrjena kot izrek, ki smo ga, zaradi lažjega dokazovanja, tudi s pomočjo primerov, razdelili na dva dela: Če za vsake 3 točke iz M velja, da ležijo na neki skupni premici, potem ta premica vsebuje vse točke iz M. Oziroma, če obstajajo 3 točke iz M, ki ne ležijo na skupni premici, potem obstaja premica, ki vsebuje natanko 2 točki.
Ključne besede: Sylvester-Gallaijev izrek, evklidska geometrija, afina geometrija, projektivna geometrija, metrični prostor, Sylvester-Chvátalov izrek
Objavljeno: 27.09.2011; Ogledov: 1487; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (3,06 MB)

6.
PERMUTAEDER
Klara Prah, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu bomo podrobneje obravnavali konveksni politop imenovan permutaeder. V prvem poglavju bomo spoznali matematične definicije nekaterih pojmov, ki jih bomo potrebovali v nadaljevanju. V drugem poglavju si bomo pogledali dokaz, da je graf permutaedra hamiltonski graf. V tretjem poglavju bomo dokazali, da razdalje med oglišči v n-dimenzionalnem permutaedru zavzemajo vsa soda števila. V četrtem poglavju si bomo pogledali asociaeder, ki posplošuje permutaeder.
Ključne besede: permutaeder, zonotop, konveksni politop, hamiltonski graf, minkowskyjeva vsota, Caylejev graf, asociaeder.
Objavljeno: 26.09.2011; Ogledov: 1474; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (891,37 KB)

7.
METRIČNA DIMENZIJA GRAFA
Mateja Žuželj, 2011, diplomsko delo

Opis: V prvem poglavju diplomskega dela predstavimo osnovne pojme iz teorije grafov, podamo definicije in preproste primere grafov. V drugem poglavju definiramo metrično dimenzijo grafa. V tretjem poglavju se posvetimo grafom z majhno metrično dimenzijo. Poti so edini grafi z metrično dimenzijo ena. Ogledamo si lastnosti, ki so značilne za grafe z metrično dimenzijo dva. Ob koncu tega poglavja se seznanimo še z metrično dimenzijo ciklov, ki so predstavniki grafov z metrično dimenzijo dva. V četrtem poglavju obravnavamo metrično dimenzijo različnih primerov grafov. Najprej spoznamo metrično dimenzijo polnih grafov, nato dreves in na koncu še mrež pri katerih kot poseben primer pogledamo hiperkocke. Za drevesa podamo tudi enostaven algoritem za postavitev baznih vozlišč. V zadnjem poglavju se ukvarjamo z uporabo metrične dimenzije. Podamo primere uporabe metrične dimenzije v miselnih problemih in igrah, navigaciji, računalništvu in kemiji.
Ključne besede: Metrična dimenzija, razdalja v grafih, NP-težek problem, pot, cikel, polni graf, drevo, mreže, hiperkocke, Hammingov graf.
Objavljeno: 27.09.2011; Ogledov: 2042; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo (607,74 KB)

8.
VENNOVI DIAGRAMI
Nina Plošnik, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava Vennove diagrame. Osrednja tema so splošni Vennovi diagrami in grafi, ki so povezani z Vennovimi diagrami. V uvodnem poglavju predstavimo osnovne definicije iz teorije grafov, ki jih potrebujemo v nadaljevanju, definiramo Vennove diagrame ter povemo nekaj o njihovi uporabi in o primerjavi z Eulerjevimi diagrami. V drugem poglavju prikažemo obstoj Vennovih diagramov za n≥3 na primerih dveh konstrukcij in pokažemo, kdaj se jih lahko nariše z uporabo skladnih krogov. V zadnjem poglavju podrobno obravnavamo grafe, ki so povezani z Vennovimi diagrami. Najprej predstavimo Vennove duale, definiramo kdaj so Vennovi diagrami izomorfni in obravnavamo Vennove diagrame in Vennove razrede. Nato raziščemo razširitev Vennovega diagrama in podamo Winklerjevo domnevo, ki pa ostaja nepotrjena. Z odpravo omejitve enostavnosti v nadaljevanju dokažemo Grünbaumov izrek. Na koncu poglavja obravnavamo tudi minimalne in monotone Vennove diagrame.
Ključne besede: Vennov diagram, Eulerjev diagram, izomorfizem dveh grafov, dvodelni graf, ravninski graf, dual ravninskega grafa, polni graf, kartezični produkt grafov
Objavljeno: 26.10.2011; Ogledov: 2728; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (1,79 MB)

9.
KOMBINATORIČNE GRAYEVE KODE
Maja Vidner, 2011, diplomsko delo

Opis: Veliko naprav v elektromehaniki uporablja sistem prikazovanja pozicij z odpiranjem in zapiranjem stikal. Če ta naprava uporablja binarno kodo, so možnosti za napačno branje pozicije bitov in posledično napačen izhod podatka, velike. Ker se binarne besede med seboj razlikujejo za več kot en bit in ker se stikala v napravah ne premikajo sinhrono, bi morale biti spremembe bitov med besedami čim manjše. Tukaj nastopi uporaba Grayeve kode, katere značilnost je sprememba samo enega bita med bitnimi besedami. V prvem delu te naloge je predstavljen binarni številčni sistem, ki je osnova za razvoj in gradnjo Grayevih kod. Nadalje je opisana povezava in pretvarjanje med binarno in Grayevo kodo. V drugem delu je predstavljena definicija Grayevih kod in generiranje le-teh z rekurzivnim algoritmom, poznanim pod imenom binarna reflektirana Grayeva koda. Opisani sta tudi uravnotežena in monotona Grayeva koda, ki predstavljata posebni različici Grayevih kod. Nadalje so predstavljene kombinatorične Grayeve kode za permutacije, kombinacije in particije celih števil. Opisana je tudi bijekcija med nizom particij in funkcijo omejene rasti. V zadnjem delu so predstavljeni praktični primeri, ki so lahko rešeni s pomočjo uporabe različnih Grayevih kod.
Ključne besede: Binarna koda, bitna beseda, Grayeva koda, uravnotežena Grayeva koda, monotona Grayeva koda, kombinatorična Grayeva koda.
Objavljeno: 04.01.2012; Ogledov: 2067; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

10.
Načini sklepanja in utemeljevanja pri pouku matematike
Barbara Kovač, 2012, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu obravnavamo načine sklepanja in utemeljevanja pri pouku matematike z različnih zornih kotov ter poudarjamo pomembnost aktivnih metod poučevanja – preiskovalnih metod. Preiskovalna metoda je aktivna metoda pouka, kjer učenci samostojno preiskujejo, uporabljajo različne metode, učitelji pa učence usmerjamo, jih vodimo do zastavljenega cilja. Cilj preiskovalne metode je, da učenec pravilno reši nalogo in bodisi z uporabo uveljavljene metode ali z uporabo lastne metode. Na začetku predstavimo teoretična izhodišča teorij učenja ter prednosti in pomanjkljivosti konstruktivizma v preiskovalni situaciji v razredu. Osrednji del nadaljujemo z obravnavo osnovnih znanstvenih metod, primeri uporabe preiskovalnih metod ter uvajanju preiskovalnih metod v pouk matematike. Teoretična spoznanja ves čas prepletamo s primeri iz neposredne učne prakse, kjer skozi posamezne primere poudarimo pomembnost usmerjanja k lastnemu razmišljanju in oblikovanju lastnih ugotovitev. Opišemo tudi primere uporabe preiskovalnih metod pri samem pouku matematike v osnovni in srednji šoli. V osrednjem delu predstavimo tudi pomembne razlike med preiskovalno in običajno situacijo v razredu ter vlogo učitelja pri preiskovalni situaciji in pasti, ki se jih je potrebno zavedati pri organizaciji takega pouka. V empiričnem delu magistrskega dela predstavimo izvedbo in analizo preiskovalne situacije v razredu ter ugotovitvami praktičnega dela. V tem poglavju predstavimo tudi rezultate ankete o uporabi preiskovalnih metod med učenci, ki so sodelovali pri izvedbi preiskovalne situacije ter ankete med učitelji matematike o uporabi preiskovalnih metod pri pouku. Med raziskovalnimi problemi nas posebej zanimajo prednosti in pomanjkljivosti uporabe preiskovalnih metod v primerjavi z običajnim poukom ter analiza različnih dejavnikov, ki lahko vplivajo na kvaliteto izobraževanja v današnji šoli. Pri tem poskusimo odgovoriti tudi na večkrat aktualne teme o smiselnosti in nujnosti uporabe preiskovalnih metod v izobraževanju. V sklepu na kratko povzamemo glavne ugotovitve v nalogi ter nakažemo možne preiskovalne izzive za učence pri pouku matematike.
Ključne besede: preiskovalne metode, znanstvene metode, pouk matematike, preiskovalna situacija, teorije učenja
Objavljeno: 03.07.2012; Ogledov: 2780; Prenosov: 277
.pdf Celotno besedilo (2,57 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici