| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 50
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Bismarck ustanovitelj nemškega imperija
Primož Grašič, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava življenje Otta von Bismarcka. Kot sin ponižnega očeta in matere iz srednjega sloja, čigar predniki so pustili svoj pečat v zgodovini, si je tudi Bismarck prizadeval, da bi se vtisnil v v spomin zgodovine. Otto Leopold Eduard von Bismarck se je rodil 1. aprila 1815 v Schönehausenu. Imel je precej težavno otroštvo. Otto naj bi svojega očeta Ferdinanda ljubil bolj kot mamo Wihelmino, ki ga je vpisala v najboljšo srednjo šolo Graue Kloster v Berlinu Po končani srednji šoli ga je Wilhelmina poslala v kraljestvo Hanover, kjer je obiskoval univerzo v Göttingenu. Maja 1835 je opravil zaključni izpit, po katerem se je usposobil za državno službo v Prusiji. Leta 1851 je postal poslanec v pruskem deželnem zboru, 1859 pruski poslanik v Petrogradu in 1862 v Parizu. Istega leta je postal pruski kancler. Od takrat naprej si je prizadeval za združitev Nemčije pod okriljem Prusije in nato krepitev in širjenje nemškega cesarstva. Sprva je korenito reorganiziral in moderniziral pruske oborožene sile. Leta 1864 je dosegel, da je Prusija skupaj z Avstrijo napadla Dansko in Prusiji priključil Schleswig. Leta 1866 je premagala Avstrijo in vzela pod svoje okrilje še severne nemške državice. Istega leta je Bismarck ustanovil Severnonemško konfederacijo. Leta 1870 je izzval francosko-prusko vojno in po zmagi priključil pod okrilje Prusije še južne nemške države. 18. januarja 1871 so v Versaillesu Nemčijo razglasili za cesarstvo, pruskega kralja Viljema I. pa za cesarja. Leta 1873 je sklenil zvezo treh cesarjev (z Avstro-Ogrsko in Rusijo) in na ta način hotel osamiti Francijo. Rusija je kmalu izstopila iz zveze, zato je 1882 ustanovil podobno zvezo z Italijo in Avstro-Ogrsko. Leta 1885 je pridobil nekaj afriških kolonij in sklenil z Rusijo varnostni pakt. V notranji politiki se je opiral na junkerje (zemljiško plemstvo v Prusiji) in velike kapitaliste; skušal je vzpostaviti in utrditi pruski militaristični absolutizem. S katoliško cerkvijo na nemškem jugu se je zapletel v t. i. kulturkampf. Boril se je tudi proti delovanju socialistov in proti politični svoboščinam; v ta namen je 1878 izdal "Izjemni zakon", ki je prepovedal delovanje socialnih demokratov. Leta 1890 je po prepiru s cesarjem Viljemom II. odstopil. Umrl je 30. julija 1898 v Friedrichsruhu! v Nemškem cesarstvu.
Ključne besede: Otto von Bismarck, prusko(nemški) diplomat, politik, kancler, Prusija, Nemčija
Objavljeno: 11.03.2021; Ogledov: 123; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (2,11 MB)

2.
POROČANJE AMERIŠKO-SLOVENSKEGA ČASOPISJA O ORGANIZIRANOSTI LJUDSKE OBRAMBE V NEKDANJI JUGOSLAVIJI (1968-1989)
Žiga Štajnbaher, 2012, diplomsko delo

Opis: V burnem letu 1968, ki je pretreslo Evropo in svet, je zamisel posodobljenega ustroja oboroženih sil na vzgledih iz časov narodnoosvobodilnega boja, ko se je bila Zveza socialističnih sovjetskih republik še enkrat lotila discipliniranja socialističnega tabora z vojaško intervencijo, kar je bil za Jugoslavijo hladen tuš, ki je bil streznil snovalce in izvajalce obrambne zasnove. Obstoj Jugoslovanske ljudske armade naj ne bi bil več zadostno jamstvo za ohranitev suverenosti, na vojskovališču naj bi jo bilo mogoče premagati, če bi napadalec zagotovil potrebno številčno in tehnično premoč. Tako so osnovali nov sistem splošne ljudske obrambe, v katerega so nameravali vključiti vso prebivalstvo, bliskoviti vojni pa naj bi se poskušali zoperstaviti z zamislijo dolgotrajne obrambne vojne. Jugoslovansko ljudsko armado je dopolnila nova struktura – teritorialna obramba, ki je delovala podobno kot nekdanji partizanski odredi. Z njo je bil zagotovljen vojaški nadzor nad vsem ozemljem. Bila je množična in sestavljali so jo prebivalci občin, kjer naj bi enote v primeru potrebe tudi uporabili. Enote naj bi bile enonacionalne, visoko motivirane, neobremenjene z nastanitvijo in oskrbo in naj bi bile najbolj celovito povezane s prebivalstvom. Tako zasnovo je 11. februarja 1969 uzakonil zvezni zakon za ljudsko obrambo. Na velikem manevru Svoboda 71 dve leti kasneje so zasnovo teritorialne obrambe preizkusili v praksi. Začel se je pospešen razvoj teritorialne obrambe. Štabi in enote naj bi bili nastajali tudi v podjetjih in krajevnih skupnostih. Republiški štab za teritorialno obrambo se jev začetku imenoval Glavni štab za splošno ljudsko obrambo, na čelu z Bojanom Polakom – Stjenko.
Ključne besede: Jugoslovanska ljudska armada, teritorialna obramba, splošna ljudska obramba, manever Svoboda 71, obrambna vojna, partizanski odredi, zvezni zakon za ljudsko obrambo
Objavljeno: 01.02.2021; Ogledov: 102; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

3.
Slovensko-ameriška skupnost v Clevelandu po letu 1991
Jaka Zapečnik, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi je predstavljena zgodovina slovenskoameriške skupnosti na območju clevelandske metropolitanske regije po letu 1991. Temelji na preučevanju zapisov v slovenskoameriških etničnih časnikih in študiju strokovne literature. Fokus naloge je usmerjen v etnične strukture, ki jih je slovenska skupnost v Clevelandu vzpostavila že pred letom 1991, po letu 1991 pa te ohranjajo nekatere dejavnosti. Naloga v pretežni meri analizira življenje pete generacije Američanov slovenskega porekla, ki so po svojem profilu drugačni od prvih priseljencev. Velikih valov novih priseljencev iz Slovenije po letu 1991 ni zaslediti, posledično najbolj dejavni del skupnosti ostajajo Američani slovenskega rodu, katerih slovenskost zaživi vsaj ob koncih tedna. Dodatna vrednost slovenskoameriške skupnosti po letu 1991 so posamezniki, ki so dosegli zavidljive rezultate na najrazličnejših področjih. Posebno poglavje v nalogi je posvečeno politikom slovenskega rodu, ki so na območju clevelandske metropolitanske regije aktivni tudi po letu 1991. Ob omenjenih politikih v Clevelandu in okolici delujejo tudi številni kulturniki in znanstveniki. Slovenska skupnost se lahko pohvali tudi z astronavti slovenskega rodu. V Clevelandu se je skupnost organizirala tudi takrat, ko je Slovenija najbolj potrebovala pomoč, leta 1991. Tudi zaradi pritiska te skupnosti so ZDA priznale Slovenijo kot samostojno in suvereno državo 7. aprila leta 1992. Ameriški Slovenci so prav tako budno spremljali vstop Slovenije v NATO in Evropsko unijo.
Ključne besede: slovenski izseljenci, Cleveland, slovenske etnične župnije, bratske podporne jednote, narodni domovi
Objavljeno: 27.07.2020; Ogledov: 173; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

4.
5.
Slovenski izseljenski duhovnik Leopold Mihelič (1906-2001)
David Kramberger, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava življenje Leopolda Miheliča, slovenskega duhovnika, profesorja verouka in izseljenca v Združenih državah Amerike, med njegovim rojstvom leta 1906 in njegovo smrtjo 2001. Mihelič je bil rojen 3. oktobra 1906 v Grajeni pri Ptuju. Šolal se je na ljudski šoli v Sv. Juriju v Slovenskih goricah ter kasneje na klasični gimnaziji v Mariboru. Med letoma 1928 in 1933 je študiral na bogoslovnem učilišču v Mariboru, kjer je bil 10. julija 1932 tudi posvečen v duhovnika. Do začetka druge svetovne vojne v Jugoslaviji je služboval kot kaplan, honorarni kurat in katehet v Slovenski Bistrici. Leta 1941 je bil interniran v zbirnih taboriščih v Melju in Rajhenburgu, nato pa preko Hrvaške odšel v Srbijo, kjer je poučeval verouk na več šolah v Beogradu in nudil pomoč v Srbiji živečim slovenskim izgnancem. Septembra 1945 se je vrnil v Slovensko Bistrico, vendar je moral ob koncu maja 1946 domovino še drugič zapustiti, saj je bil opozorjen, da naj bi bil uvrščen na seznam za likvidacijo. Pot ga je vodila v Avstrijo, kjer je nekaj mesecev bival v begunskih taboriščih Fürnitz in Kellerberg, nato odšel v Francijo, kjer je v kraju Hyeres, na južni francoski obali, deloval kot hišni duhovnik pri tam živečih slovenskih sestrah frančiškankah. Junija 1950 je migriral v Združene države in do leta 1955 deloval v nemški župniji Nativity of the Blessed Virgin Mary v Marathonu (Wisconsin), nato pa prevzel službo kaplana v slovenski župniji Holy Rosary (Sv. rožnega venca) v Denverju (Kolorado), kjer je leta 1969 bil imenovan za župnika in to funkcijo opravljal do upokojitve leta 1977. Leta 1968 je pol leta deloval tudi na župniji St. Lawrence (Sv. Lovrenca) v Clevelandu (Ohio). Vseskozi se je močno zavzemal za ohranjanje slovenske kulture in jezika v slovenskih skupnostih in v ta namen organiziral tečaje slovenščine in delavnice o Sloveniji. Po upokojitvi je vsakoletno obiskoval sorodnike v Mariboru in pogosto potoval po Evropi in svetu, bil pa je še naprej aktiven v lokalni župnijski skupnosti v Denverju. Leta 1989 ga je zadela možganska kap, zaradi katere je bil do smrti paralizirani po desni strani telesa. Leta 1992 se je preselil v Maribor k svoji nečakinji, kjer je živel do svoje smrti. Umrl je 25. maja 2001.
Ključne besede: Leopold Mihelič, duhovnik, izseljenec, Denver, ZDA
Objavljeno: 22.10.2019; Ogledov: 373; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (21,68 MB)

6.
Stopnja vpliva posameznih političnih osebnosti pri procesu osamosvajanja
Boštjan Jus, 2018, magistrsko delo

Opis: Želja po osamosvojitvi se je pojavila že kmalu po 2. svetovni vojni, nato pa je iz leta v leto samo naraščala. Kriza, ki je usodno odločala o takratni odcepitvi in osamosvojitvi Slovenije, pa je trajala med letoma 1981 in 1989. To je bilo obdobje velikih sprememb znotraj Jugoslavije. Na oblast so se povzpele znane osebnosti, kot so Milošević, Tuđman, Kučan, ki so ob pomoči drugih politikov v Jugoslaviji vplivali na dokončen razpad velike federacije. Nekateri so si želeli nekdanjo skupno državo zgolj preoblikovati, drugi pa so si vztrajno prizadevali za osvoboditev in odcepitev lastne države. Milan Kučan je imel kot predsednik predsedstva najtežjo politično funkcijo v Sloveniji. S pomočjo drugih politikov, kot so Janša, Bučar, Drnovšek, Peterle in Pučnik, je sprejemal pomembne odločitve, hkrati pa si je zelo želel ohraniti miren odnos z drugimi republikami Jugoslavije. Sprva se je zavzemal za enaka stališča kot Marković, torej zgolj za preoblikovanje Jugoslavije in ne odcepitev od nje, vendar so razmere privedle do tega, da je svoje mnenje čez čas tudi spremenil. Z odločnostjo in prizadevnostjo si je pridobil status najbolj odgovornega voditelja osamosvojitvene politike. Tuđman kot predsednik Predsedstva Socialistične republike Hrvaške pa je s slovenskimi politiki, predvsem s Kučanom, zelo dobro sodeloval in se zavzemal za enaka stališča vse do prihoda vojakov JLA na slovensko ozemlje. Milošević kot predsednik Predsedstva Socialistične republike Srbije je svojo državo dobro vodil in si s tem tudi hitro pridobil naklonjenost svojega naroda. Njegov največji cilj je bil vzpostavitev Srbije kot najmočnejše države v Jugoslaviji. Zaradi nenehnih sporov, do katerih je prihajal z vsemi državami Jugoslavije, pa mu tega cilja ni uspelo uresničiti. Ob odcepitvi in osamosvojitvi Slovenije je Kučan Miloševića videl kot glavnega krivca za vso jugoslovansko krizo. Vsekakor za noben spor ni kriv samo en človek, zato je pomembno, da za presojo spoznamo celotno zgodbo vsake osebnosti posebej in na koncu sami presodimo ter si ustvarimo svoje mnenje o usodi Slovenije in razpadu Jugoslavije.
Ključne besede: Osamosvojitvena vojna, Jugoslavija, Milan Kučan, France Bučar, Lojze Peterle, Janez Drnovšek, Janez Janša, Jože Pučnik, Franjo Tuđman, Slobodan Milošević, Ante Marković.
Objavljeno: 19.03.2019; Ogledov: 544; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

7.
Vesoljska tekma v očeh slovenskih časnikov
Miha Brumec, 2018, magistrsko delo

Opis: Vesoljska tekma je pojem, ki ga enačimo z obdobjem raziskovanja vesolja od poleta prvega Sputnika do propada Sovjetske zveze. Vrhunec oziroma osrednji dogodek tekme je polet Apolla 11, ki je predstavljal prvi pohod človeka na planetu, ki ni bil Zemlja. Kljub temu se tekmovanje ne začne tu, temveč ob koncu druge svetovne vojne, za svetovno javnost pa postane zanimiv šele okrog leta 1955, torej desetletje kasneje. To obdobje je delno krivo za širšo medijsko povezanost sveta, saj so sateliti omogočili tudi medcelinske televizijske prenose. Ti dejavniki so omogočili, da so tekmo od poleta do poleta lahko spremljali tudi Slovenci, tako v zamejstvu kot Jugoslaviji. V nalogi primerjamo odzive dveh lokalnih tednikov na vesoljsko tekmo Sovjetske zveze in ZDA. Natančneje pri tem obravnavamo tržaški Katoliški glas in Celjski tednik.
Ključne besede: Vesoljska tekma, Nasa, OKB-1, Koroljov, Kennedy, Katoliški glas, Celjski tednik.
Objavljeno: 29.05.2018; Ogledov: 531; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

8.
SLOVENSKA NASELBINA V BARBERTONU, OHIO, V POROČILIH SLOVENSKEGA TISKA V ZDA
Matevž Hrženjak, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi je na podlagi slovensko-ameriških etničnih časnikov, dosegljivega arhivskega gradiva in strokovne literature predstavljena zgodovina slovenske izseljenske skupnosti v ohajskem mestu Barberton. Prvi Slovenci so se začeli v mesto naseljevati že malo po njegovi ustanovitvi, leta 1891. V prvem desetletju 20. stoletja so začeli barbertonski Slovenci ustanavljati tudi prva društva, v naslednjem desetletju so v naselbini uspeli ustanoviti slovensko župnijo s slovensko cerkvijo in slovenski narodni dom. Veliko večino v Barbertonu živečih Slovenk in Slovencev so sestavljali nekvalificirani, fizični delavci, ki so opravljali težaška dela v barbertonskih industrijskih obratih, nekateri Slovenci so v mestu odprli in vodili svoje trgovine, gostilne in »saloone«. Politično življenje slovenske skupnosti je bilo pred drugo svetovno vojno precej burno, saj lahko iz časnikov razberemo, da so med katoliško ter liberalno in socialistično usmerjenimi Slovenci potekale ostre debate in prepiri, ki so po drugi svetovni vojni usahnili. Upad članstva v društvih ter s tem upad društvenih dejavnosti je pomenil začetek tesnejšega sodelovanja prej nasprotujočih si ljudi – slovensko poreklo je postalo močnejši dejavnik od različnih političnih in religioznih prepričanj. V Barbertonu sta se do današnjega časa ohranili dve društvi bratskih podpornih organizacij in samostojno društvo Domovina. V mestu še danes bivajo mnogi pripadniki tretje ali četrte generacije slovenskih priseljencev.
Ključne besede: slovenski izseljenci, Barberton, župnija Presveto srce Jezusovo, samostojno društvo Domovina, Zveza združenih slovenskih društev v Barbertonu, Vincent Lauter, Ameriško-slovenska korporacija
Objavljeno: 29.05.2018; Ogledov: 654; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (3,24 MB)

9.
The Slovene countryside in transition from traditional to market-oriented agriculture
Vladimir Klemenčič, Matjaž Klemenčič, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: In the following paper the contemporary problems of the Slovene countryside will be discussed with special emphasis on the problems of image of the cultural landscape, which developed as a consequence of the rapid economic development of Slovenia. The relationship among different individual land categories is changing fast and the remnants of the economic structure of classic agrarian and modern industrial society are intertwined in contemporary Slovenia. We will deal especially with the consequences of European market-oriented agrarian policy, which is applied towards large differences between individual regions of Slovenia.
Ključne besede: farmland usage, harmonious development of cultural landscape, EU, Slovenia
Objavljeno: 26.03.2018; Ogledov: 414; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (224,68 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Prizadevanja slovenske manjšine v italiji za dosego zakonske zaščite 1975 – 2009
Miha Zobec, 2017, doktorska disertacija

Opis: Italijanska ustava, sprejeta po drugi svetovni vojni, je predvidevala zaščito jezikovnih manjšin (italijanska pravna in politična praksa se je izogibala uporabi izraza narodnostna manjšina zaradi njegovih političnih implikacij) kot tudi ustanovitev avtonomne dežele Furlanije Julijske krajine, kjer bi bile pravice slovenske manjšine varovane s posebnim statutom. Medtem, ko je bilo nemški manjšini formalno varstvo manjšinskih pravic takoj po drugi svetovni vojni zagotovljeno z ustanovitvijo avtonomne dežele Južne Tirolske, francoski pa z ustanovitvijo avtonomne dežele Doline Aosta, je morala slovenska manjšina na ustanovitev avtonomne dežele Furlanije Julijske krajine čakati vse do leta 1963. Upi o zaščiti pa so se razblinili, ko je postalo jasno, da posebni statut nove dežele ne vsebuje določil o varstvu slovenske manjšine. Čeprav so se prizadevanja za dosego globalne zakonske zaščite pričela že kmalu po drugi svetovni vojni oziroma po Londonskem memorandumu, so postala po ustanovitvi dežele, ko se je izkazalo, da so bila pričakovanja zaman, bolj izrazita. Zahteve po oblikovanju posebnega zaščitnega zakona so postale še bolj očitne po Osimskih sporazumih, ki so državi podpisnici, Italijo in Jugoslavijo, obvezovali h kar največji zaščiti slovenske oziroma italijanske manjšine. Osimski sporazumi so v 8. členu določali, da se ob prenehanju veljave Posebnega statuta Londonskega memoranduma obe strani zavežeta k ohranitvi tistih ukrepov, ki so bili sprejeti že pri izvajanju omenjenega statuta in da v okviru svojega notranjega prava zagotovita enako raven varstva, kot je določal Posebni statut, ki je s tem nehal veljati.Z Osimskimi sporazumi sta bili tako obe državi zavezani k uresničevanju tega, kar je bilo že določeno v Londonskem memorandumu. Glede na to, da je Italija menila, da je 8. člen Osimskih sporazumov veljal le za zaščito pravic Slovencev v Tržaški pokrajini, je predmet vztrajnega političnega prizadevanja predstavnikov slovenske manjšine postala zakonodaja, ki bi v enaki meri varovala pravice Slovencev v Tržaški in Goriški kot v Videmski pokrajini. Boj za dosego ustreznega varovanja manjšinskih pravic pa je pri italijanskih oblasteh naletel na nerazumevanje. Namesto, da bi pripravili zakon, ki bi v enaki meri ščitil pravice slovenske manjšine na celotnem ozemlju njene poselitve, je Italija z zahtevami manjšine nenehno odlašala in ponujala zakonske predloge, ki niso bili ustrezni. Prizadevanje za dosego zakosnke zaščite se je tako zaključilo šele leta 2001, ko je bil v parlamentu sprejet t.i. globalni zaščitni zakon za varovanje pravic pripadnikov slovenske manjšine v Italiji. Po sprejetju zakona je bil oblikovan mešan, slovensko-italijanski paritetni odbor (sestavljali so ga pripadniki slovenske manjšine v Italiji in pripadniki večinske, italijanske narodnosti), ki naj bi bdel nad uresničevanjem določil sprejetega akta. Zakon je dobil uradno formalno potrditev leta 2007, ko ga je podpisal predsednik Napolitano, v polni meri pa se je začel uresničevati šele dve leti kasneje. Največ težav v zvezi z izvajanjem zaščitnega zakona je bilo v Videmski pokrajini, še posebej prizadeti so bili Slovenci na območju Rezije. Izvajanje zakona se je v Reziji zavleklo vse do leta 2012, težave pri uresničevanju zakonodaje pa se tam pojavljajo še danes.
Ključne besede: Slovenska manjšina, Italija, Furlanija-Julijska krajina, manjšinske pravice, zakonska zaščita, Londonski memorandum, Osimski sporazumi, paritetni odbor.
Objavljeno: 28.07.2017; Ogledov: 1113; Prenosov: 163
.pdf Celotno besedilo (6,43 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici