| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv biostimulatorjev na rast in razvoj čebule (Alium cepa l.) ter na stopnjo napada bolezni in škodljivcev
Matija Lednik, 2022, magistrsko delo

Opis: Leta 2020 smo izvedli poljski poskus uporabe biostimulatorjev na kultivarjih čebule 'Talon F1' in 'Ptujska rdeča'. V rastni sezoni smo dvakrat nanesli biostimulatorja Bombardier® (v BBCH 14 in 18) in Batallon® (v BBCH 40 in 45). Po EPPO-standardu smo ocenjevali delež poškodovane listne površine zaradi gliv in število resarjev na površini lista. Analizirali smo število razvitih listov in merili višino rastlin. Višino pridelka smo analizirali z ločevanjem okuženih čebul od zdravih, tehtanjem in merjenjem premera naključno izbranih čebul. Izračunali smo število čebul na kvadratni meter in povprečno maso čebule. V laboratoriju smo izvedli meritev količine suhe snovi (°Brix). Narejen je bil tudi preprost ekonomski izračun smiselnosti uporabe biostimulatorjev. Rezultati so pokazali, da se je pri hibridu 'Talon F1' zdrav pridelek 1. razreda pri uporabi biostimulatorjev povečal s 46.870 kg/ha na 52.583 kg/ha. Pri sorti 'Ptujska rdeča' se je zdrav pridelek 1. razreda povečal s 14.438 kg/ha na 21.265 kg/ha. Uporaba biostimulatorjev je proti koncu sezone značilno zmanjšala stopnjo okužbe s čebulno plesnijo pri hibridu 'Talon F1', stopnja okužbe z rjavo pegavostjo listov pa se je značilno zmanjšala pri obeh kultivarjih. Sezono 2020 je zaznamovalo vlažno poletje, zato bi bilo za bolj natančne rezultate potrebno raziskavo narediti v več sezonah. Ob upoštevanju prodajnih cen čebule je povečanje prihodka ob uporabi biostimulatorja veliko višje od stroškov z biostimulatorjem in nanosom. Sklepamo, da se uporaba biostimulatorja obrestuje in pokaže pozitivne učinke. V našem primeru smo z njimi uspeli rešiti skoraj dve tretjini pridelka v posevku čebule, močno poškodovanem zaradi herbicidov.
Ključne besede: čebula, biostimulatorji, herbicid, škodljivi organizmi, pridelek
Objavljeno v DKUM: 04.04.2022; Ogledov: 929; Prenosov: 161
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

2.
Vpliv setve in načina vzgoje na kvaliteto sadik baldrijana (Valeriana officinalis L.)
Matija Lednik, 2019, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil preučiti optimalni čas setve baldrijana (Valeriana officinalis L.), vpliv zastiranja semen z vermikulitom na vznik in vpliv pikiranja sejancev na kvaliteto sadik. Uporabili smo dva semenska materiala, ki smo ju sejali v dveh terminih med julijem in avgustom v letu 2017. Na osnovi rezultatov poskusa lahko trdimo, da se je drugi termin setve izkazal za značilno boljšega, saj je bil vznik semen pri sorti 'Vojvođanski' večji za 29,7 %, pri semenskem materialu Austrosaat pa za 9,5 %. Ugotovili smo, da je zastiranje semen z vermikulitom negativno vplivalo na vznik semena. Pikiranje sadik je pri obeh semenskih materialih statistično značilno pozitivno vplivalo na kasnejšo kvaliteto sadik. Statistične razlike so se kazale predvsem v sveži in suhi masi nadzemnih ter podzemnih delov rastlin. Sveža masa nadzemnega dela sadike je bila po pikiranju pri semenskem materialu Austrosaat tudi do 60,7 % višja kot pri sadikah, ki jih nismo pikirali. Na število razvitih listov pikiranje ni imelo vpliva.
Ključne besede: baldrijan, Valeriana officinalis L., generativno razmnoževanje, zastiranje, vermikulit, vznik, pikiranje.
Objavljeno v DKUM: 28.06.2019; Ogledov: 1193; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici