| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv intenzivnosti in načina reje ter velikosti črede na lastnosti mlečnosti pri lisasti pasmi
Matic Skok, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi proučujemo vpliv načina reje v poletnem času (hlevska reja, paša), intenzivnosti reje, velikosti črede ter spreminjanja velikosti črede na lastnosti mlečnosti v obdobju od 2004 do 2012. V raziskavo vključujemo 258 kmetij z območja kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj, kjer prevladujejo krave lisaste pasme. Rezultati niso pokazali bistvenih razlik med hlevsko in pašno rejo, razen v primeru velikih čred (> 15 krav), kjer je bila pri hlevski reji mlečnost za 180 kg višja kot na paši. Pri proučevanju vpliva velikosti črede opazimo trend povečevanja mlečnosti s povečevanjem velikosti črede. Med majhnimi (< 10 krav) in srednje velikimi rejami (10–14 krav) ni bilo statistično značilnih razlik v količini prirejenega mleka, velike reje (> 15 krav) pa so v primerjavi z obojimi imele 500 kg več prirejenega mleka v standardni laktaciji. Vsebnost maščob je največja v majhnih in najmanjša v velikih rejah, vsebnost beljakovin pa ravno obratno največja v velikih rejah. Vpliv intenzivnosti reje se odraža zlasti v deležu beljakovin, ki je bil višji na kmetijah z večjo mlečnostjo. Glede na spreminjanje velikosti črede, kot ugotavljamo, je najvišje mlečnosti opaziti v čredah, ki so stalež povečale, najnižje pa v čredah, ki so ohranile nespremenjen stalež. Pri čredah, ki so v proučevanem obdobju število krav zmanjševale, opazimo tudi nižji delež maščob in večje število molznih dni.
Ključne besede: govedoreja, lisasta pasma, sistem reje, lastnosti mlečnosti
Objavljeno: 30.10.2013; Ogledov: 1037; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (213,90 KB)

2.
PRIMERJALNA ANALIZA VEDENJA INSTITUCIONALNIH IN INDIVIDUALNIH INVESTITORJEV NA RAZLIČNIH DELNIŠKIH TRGIH
Matic Skok, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo ugotavljali morebitne razlike med vedenji institucionalnih in individualnih investitorjev na različnih borznih trgih po svetu. Borzne trge smo izbrali glede na stopnjo gospodarstva v katerem se država trenutno nahaja. Gospodarstva smo razdelili na že znan način – razvito gospodarstvo, razvijajoče gospodarstvo in tranzicijsko gospodarstvo. Do zdaj je bila večina analiz vedenja investitorjev narejenih na samo enem dotičnem trgu. To diplomsko delo pa je povzetek različnih člankov in analiz ostalih avtorjev. V sklepu diplomskega dela pa smo naredili sintezo vedenja tako institucionalnih kot tudi individualnih investitorjev. S to analizo pa smo poskušali tudi potrditi tezo, da trgi niso učinkoviti in racionalni, temveč da je so trgi neučinkoviti in investitorji neracionalni. S tem pa smo delno potrdili nov tok znanstvene misli, ki je vedno bolj usmerjen k teoriji o vedenjskih financah. Ugotovili smo, da medtem ko se institucionalni investitorji še vedejo racionalno in svoje finančne odločitve sprejemajo na podlagi temeljne analize, se individualni investitorji vedejo ne racionalno in so podvrženi marsikaterem napakam, ki jih opisujemo v teoretičnem delu diplomskega dela. Kljub temu, da pa se institucije v povprečju vedejo racionalno, pa se na trenutke vedejo neracionalno, posledica katerih pa so borzni šoki in zlomi. Delo pa tudi dokazuje, da je odvisno od sestave borznega trga (delež prometa s strani institucionalnih in individualnih investitorjev) kako je sam borzni trg trden. Če je na trgu preveč individualnih investitorjev, bo slej ko prej prišlo do ekscesov, kot pa če na trgu prevladujejo institucionalni investitorji, ki delujejo kot blažilec neracionalnih gibanj cen delnic. Zadnji tak eksces se je zgodil prav na kitajskem borznem trgu, ki pa je v veliki meri dominiran s strani individualnih investitorjev.
Ključne besede: vedenjske finance, borzni trg, institucionalni investitorji, individualni investitorji
Objavljeno: 10.11.2016; Ogledov: 752; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (936,68 KB)

Iskanje izvedeno v 0.03 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici