| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
OBLIGACIJSKI IN STVARNOPRAVNI VIDIKI VLAGANJ ZAKONCEV V POSEBNO PREMOŽENJE
Matic Nedog, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava obligacijskopravne učinke prelivanj premoženjskih kategorij zakoncev oziroma zunajzakonskih partnerjev, ki so posledica učinkov stvarnega prava, s poudarkom na uporabi pravil o neupravičeni obogatitvi. Različna stališča teorije in prakse so si enotna v ugotovitvi, da je področje premoženjskih razmerij med zakoncema v veljavni slovenski zakonodaji podnormirano. Obstoj spornih dejanskih stanj oziroma življenjskih primerov, ki niso zakonsko natančno urejeni pa za rešitev spora zahteva, poleg poznavanja konkretnih okoliščin primera, uporabo ustrezne pravne razlage, s katero se zapolni navidezna pravna vrzel. S pomočjo razlag, teoretiki in sodna praksa zastopajo različna stališča glede vprašanja, ali ima zakonec, ki vlaga v nepremičnino, katere nima v lasti, na podlagi svojega prispevka stvarnopravni ali obligacijski zahtevek. Uvodno poglavje preučuje pojem premoženja in različne oblike premoženjskih kategorij, s poudarkom na premoženjskem režimu zakoncev. Predstavljene so tudi različne oblike prelivanj vrednosti med premoženjskimi kategorijami. V tretjem poglavju je predstavljena problematika vlaganj v nepremičnino, ki je posebno premoženje enega izmed zakoncev. V okviru izpostavljene problematike so preučena različna stališča teorije in prakse. V nadaljevanju so predstavljeni stvarnopravni učinki izboljšave tuje nepremičnine s poudarkom na institutu akcesije. Predmet preučevanja je tudi načelo superficies solo cedit, ki je tesno povezano z institutom akcesije. Načelo je bilo tekom zgodovinskega razvoja deležno nekaterih sprememb, ki so pomembno vplivale na institut akcesije, zato diplomsko delo preučuje načelo superficies solo cedit tudi iz historičnega vidika. Peto poglavje je v celoti namenjeno pravu neupravičene pridobitve, v katero spadajo povračilne obveznosti v obliki kondikcij in verzij. Pravo neupravičene pridobitve je sredstvo za saniranje nepravičnosti oziroma porušene premoženjskopravne ekvivalence med udeleženimi strankami. V teoriji se pogosto uporablja za povračilne obveznosti izraz kvazikontraktne obveznosti, med katere se štejejo tudi obveznosti iz naslova poslovodstva brez naročila oziroma gestije. V diplomskem delu je predstavljena razvrstitev posameznih kvazikontraktnih obveznosti med kondikcije, verzije in gestije ter razlikovanje med posameznimi povračilnimi obveznostmi. Dostikrat se v teoriji za povračilne obveznosti uporablja širši izraz reparacije kot konstruktiven pripomoček, ki omogoča opredelitev skupnih značilnosti teh zahtevkov. Diplomsko delo je zaključeno z analizo položaja neupravičene obogatitve zaradi učinkov stvarnega prava na nepremičninskem področju in sklepnem razmišljanju o posledicah povečanja vrednosti nepremičnine, ki spada v posebno premoženje, s sredstvi iz skupnega premoženja zakoncev ter zastarljivosti verzijskega zahtevka, ki spada v skupno premoženje zakoncev.
Ključne besede: premoženje, skupno premoženje zakoncev, akcesija, prirast, superficies solo cedit, neupravičena pridobitev, neupravičena obogatitev, kvazikontrakti, reparacije, povračilne obveznosti, kondikcija, verzija, gestija, zastaranje
Objavljeno: 17.10.2013; Ogledov: 2912; Prenosov: 895
.pdf Celotno besedilo (237,40 KB)

2.
PARITETNA KLAVZULA V KONKURENČNEM PRAVU EU
Matic Nedog, 2016, magistrsko delo

Opis: Naloga celovito obravnava obligacijskopravne in konkurenčnopravne vidike uporabe paritetnih klavzul. Slednje so analizirane tudi s primerjalnega vidika konkurenčnega prava EU in konkurenčnega prava ZDA. Po uvodnem delu so predstavljena pravnoteoretična izhodišča pravnoposlovnih paritetnih klavzul, različne pojavne oblike paritetnih klavzul in njihova sistematična razvrstitev. Klasifikacija različnih oblik paritetnih klavzul je ponazorjena tudi shematsko in s praktičnimi primeri posameznih oblik paritetnih klavzul. Paritetne klavzule so analizirane v ločenih poglavjih glede na logično razmejitev posameznih oblik paritetnih klavzul. V posameznih poglavjih so analizirani potencialni protikonkurenčni učinki uporabe določene oblike paritetnih klavzul ob upoštevanju relevantne sodne prakse, prakse organov za varstvo konkurence, pravnoteoretičnih stališč ter logičnih izpeljav. Iz analize potencialnih protikonkurenčnih učinkov uporabe paritetnih klavzul izhaja, da lahko njihova uporaba negativno vpliva na konkurenco predvsem v tržnih okoljih, kjer jih uporabljajo podjetja, ki imajo znatno tržno moč vsaj na eni stopnji distribucijske verige in/ali je uporaba (istih ali podobnih) paritetnih klavzul na istem upoštevnem trgu množično razširjena. V nasprotnih primerih, kadar so paritetne klavzule uporabljene na fragmentiranih trgih in/ali jih na istem upoštevnem trgu ne uporablja večje število podjetij, pa lahko tovrstne klavzule ustvarjajo nekatere pozitivne učinke na konkurenco, saj omogočajo večjo transparentnost cen in vzpodbujajo podjetja k medsebojeni (cenovni in necenovni) konkurenci, posledica česar so nižje cene blaga ali storitev za končne potrošnike. V tem smislu naloga analizira tudi potencialne prokonkurenčne učinke uporabe paritetnih klavzul, ki utegnejo odtehtati protikonkurenčne učinke. Iz obravnavanih primerov iz sodne prakse in prakse organov za varstvo konkurence je razvidno, da so paritetne klavzule običajno vsebovane v vertikalnih sporazumih, sklenjenih med podjetji, ki poslujejo na različnih stopnjah proizvodne ali distribucijske verige. Paritetne klavzule so torej potencialno omejevalna določila v vertikalnih sporazumih, za katere velja v konkurenčnem pravu EU poseben pravni režim. V nalogi je analiziran pravni okvir za presojo paritetnih klavzul kot vertikalnih omejitev na podlagi pravil konkurenčnega prava EU. V tej zvezi naloga obravnava temeljne vidike presoje paritetnih klavzul kot vertikalnih omejitev za izvzetje iz področja uporabe člena 101(1) PDEU na podlagi skupinske izjeme za vertikalne sporazume. Naloga se zaključuje z ugotovitvijo, da so podjetja v evropskem prostoru v pravni negotovosti glede veljavnosti dogovorov, ki vsebujejo paritetne klavzule, saj so le-te v konkruenčnem pravu EU urejene pomanjkljivo. Dodatno antinomijo na tem področju povzročajo posamezni nacionalni zakonodajalci s sprejetjem ad hoc predpisov, ki predvidevajo (absolutno) prepoved uporabe paritetnih klavzul na določenih gospodarskih področjih. V zaključku so predstavljeni pričakovani normativni ukrepi s strani Evropske komisije na področju paritetnih klavzul. V sklepnem delu so prav tako izpeljani ključni elementi za presojo paritetnih klavzul v skladu s pravili konkurenčnega prava EU.
Ključne besede: Klavzula največjih ugodnosti, MFN klavzula, paritetna klavzula, platforma, dvostranski trgi, konkurenčno pravo EU, vertikalni sporazumi, vertikalne omejitve
Objavljeno: 08.03.2017; Ogledov: 646; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (1,72 MB)

Iskanje izvedeno v 0.03 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici