| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
KADROVSKA FUNKCIJA IN VPLIV RECESIJE NA BREZPOSELNOST V OBČINI ŠKOFJA LOKA
Mateja Sever, 2010, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Po krivici ali ne lahko ostanemo brez službe in postanemo brezposelni. Brezposelni pa postanemo tudi po končanem šolanju, seveda če se takoj ne zaposlimo. Pravila so za vse enaka. Pomemben pa je še en velik vpliv, zaradi katerega je šlo veliko podjetij v stečaj in povzročilo veliko brezposelnost. To je največja kriza v samostojni Sloveniji in za večino Slovencev največja kriza v času njihovega življenja. V diplomski nalogi se bom najprej dotaknila pojma kadrovske funkcije in brezposelnosti, kasneje pa opisala še finančno krizo, njen nastanek in vpliv na svetovno gospodarstvo in Slovenijo. V drugem delu bom predstavila občino Škofja Loka in brezposelnost v tej občini, ki se je z lanskim letom povečala.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE - kadrovska funkcija - brezposelnost - finančna kriza - recesija
Objavljeno: 07.04.2010; Ogledov: 1949; Prenosov: 165
.pdf Celotno besedilo (998,20 KB)

2.
BESEDJE PO VPRAŠALNICI ZA SLOVENSKI LINGVISTIČNI ATLAS V IZBRANIH PREKMURSKIH GOVORIH
Mateja Sever, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Besedje po vprašalnici za Slovenski lingvistični atlas v izbranih prekmurskih govorih prinaša razlago narečne podobe in glasoslovni razvoj goričkega in ravenskega podnarečja v treh raziskovalnih točkah SLA (Slovenskega lingvističnega atlasa), na podlagi vprašalnice za SLA, ki obsega 357 vprašanj in je razdeljena v pet pomenskih polj. V diplomskem delu je najprej predstavljen geografski oris in predstavitev krajev, v katerih je potekalo zbiranje besedja. Temu sledi predstavitev glasoslovnih značilnosti prekmurskega govora in razlago goričkega in ravenskega podnarečja. Goričko podnarečje se govori na Goričkem, severno od Cankove, sem pa sodijo tudi Porabski govori. Ravensko podnarečje se govori v Cankovi, vse do Murske Sobote in naprej proti vzhodu. Poglavitni del diplomskega dela predstavlja analiza besedja, ki je bilo zbrano s pomočjo informatorjev v treh krajih; Grad, Večeslavci in Cankova. Govora vasi Grad in Večeslavci predstavljata goričko podnarečje, govor vasi Cankova pa ravensko podnarečje. Zbrano gradivo je urejeno, zapisano v fonetični obliki in s pomočjo strokovne literature natančno obdelano. Pojavljajo se besede, ki jih verjetno pozna samo še starejša generacija, posledica napredka pa se kaže prav v izginjanju starih besed in sprejetje novih, modernejših. Največ besed je slovanskega izvora, med izposojenkami pa je največ germanizmov, kar je posledica bližine avstrijske meje in sobivanje z nemško govorečo skupnostjo.
Ključne besede: dialektologija, prekmursko narečje, goričko podnarečje, ravensko podnarečje, etimologija.
Objavljeno: 13.03.2014; Ogledov: 1463; Prenosov: 245
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici