| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


71 - 80 / 101
Na začetekNa prejšnjo stran234567891011Na naslednjo stranNa konec
71.
IMOBILIZACIJA KOMERCIALNEGA ENCIMSKEGA PREPARATA DENILITE II S
Anja Slavič, 2014, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bila uspešna imobilizacija komercialnega encimskega preparata DENILITE II S na hitozanske maghemitne nanodelce in primerjava aktivnosti imobiliziranega encima s prostim encimom. Sintetizirali smo hitozanske maghemitne nanodelce po metodi kovalentne vezave in nanje imobilizirali encim. Za aktivacijo funkcionalnih skupin nosilca smo uporabili mrežna povezovalca glutaraldehid (GA) in pentaetilen heksamin (PEHA). Z različnimi koncentracijami mrežnega povezovalca smo aktivirali funkcionalne skupine nosilca ter iskali optimalno učinkovitost imobilizacije in preostalo aktivnost imobiliziranega encima. Zanimala nas je tudi stabilnost encima, kako vplivata čas in temperatura izpostavitve na ohranitev preostale aktivnosti imobiliziranega encima. Imobilizirani encim ima prednost pred prostim encimom, saj se lahko večkrat uporabi, zato smo preverili, kako vpliva večkratna uporaba na ohranitev preostale aktivnosti imobiliziranega encima. Najvišjo preostalo aktivnost imobiliziranega encima na hitozanske maghemitne nanodelce smo dosegli pri dodatku mrežnega povezovalca GA (3 %) in koncentraciji encima 0,05 g/mL. Encim, imobiliziran na hitozanske maghemitne nanodelce pri optimalnih pogojih, smo izpostavili za določen čas različnim temperaturam in opazili, da se preostala aktivnost ne ohrani. Proučevali smo tudi vpliv večkratne uporabe imobiliziranega encima na preostalo aktivnost. Imobiliziran encim smo večkrat ponovno uporabili in ugotovili, da aktivnost encima z naraščanjem števila ciklov upada.
Ključne besede: nanotehnologija, nanomateriali, hitozanski maghemitni nanodelci, imobilizacija encima, encim lakaza, aktivnost encima.
Objavljeno v DKUM: 09.09.2014; Ogledov: 1931; Prenosov: 160
.pdf Celotno besedilo (2,22 MB)

72.
ENCIMSKA SINTEZA BUTIL LAKTATA V NEKONVENCIONALNIH TOPILIH
Doroteja Kuhar, 2014, diplomsko delo

Opis: Encimska sinteza butil laktata je reakcija zaestrenja n-butanola in mlečne kisline. Reakcijo smo izvajali v superkritičnem trifluorometanu ob prisotnosti imobiliziranega encima. Na reakcijo lahko vplivamo s spremembo tlaka, temperature in z različnim masnim razmerjem med kotopilom n-heksanom in reaktanti. Namen diplomskega dela je bila izvedba encimske sinteze butil laktata v nekonvencionalnem topilu trifluorometanu in določitev optimalnih reakcijskih parametrov, kot so tlak, temperatura ter določitev količine dodanega kotopila n-heksana. Kot biokatalizator smo uporabili imobilizirano lipazo B iz Candida antartice. Produkte in reaktante smo analizirali s plinsko kromatografijo in tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti. Vsebnost vlage smo določili s Karl-Fischerjevo titracijsko metodo. Najvišjo presnovo mlečne kisline in posledično največ produkta (butil laktata) smo dosegli ob dodatku 11 % n-heksana pri 55 ◦C in tlaku 20 MPa.
Ključne besede: butil laktat, mlečna kislina, encim, superkritični trifluorometan
Objavljeno v DKUM: 09.09.2014; Ogledov: 1878; Prenosov: 162
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

73.
IMOBILIZACIJA CELULAZE NA BIOOGLJE IN MAGHEMITNE NANODELCE
Tamara Lazarević, 2014, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je sinteza maghemitnih nanodelcev stabiliziranih s hitozanom in optimizacija pogojev za dosego najvišje učinkovitost imobilizacije in preostale aktivnosti imobiliziranega encima na tako pripravljene nosilce ter na biooglje pridobljeno s postopkom hidrotermične karbonizacije olivnih tropin in celuloze s sub-kritično vodo. Proučevali smo vpliv različnih parametrov na učinkovitost imobilizacije in preostalo aktivnost encima celulaze po končanem procesu imobilizacije na trde nosilce. S spreminjanjem pogojev smo želeli ugotoviti kateri nosilec je najbolj primeren za imobilizacijo celulaze. Spreminjali smo sledeče parametre: koncentracijo encima celulaze, čas imobilizacije, hitrost stresanja, vrsto mrežnega povezovalca ter koncentracijo mrežnega povezovalca. Najvišjo preostalo aktivnost imobiliziranega encima smo dosegli pri imobilizaciji encima na maghemitne nanodelce, prevlečene s slojem hitozana, pridobljene po drugem postopku oziroma po metodi zamreženja in aktiviranju nosilca z dodatkom 0,02 M pentaetilen heksamina (PEHA), pri koncentraciji encima 2,31 mg/mL, hitrosti stresanja 300 rpm in pri času imobilizacije 24 ur.
Ključne besede: imobilizacije encima, celulaza, biooglje, encimska aktivnost, maghemtni nanodelci
Objavljeno v DKUM: 25.07.2014; Ogledov: 1633; Prenosov: 214
.pdf Celotno besedilo (2,41 MB)

74.
IMOBILIZACIJA HOLESTEROL OKSIDAZE NA MAGHEMITNE NANODELCE MODIFICIRANE S HITOZANOM
Sara Tominc, 2013, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je sinteza magnetnih maghemitnih nanodelcev, prevlečenih s hitozanom po treh različnih postopkih in imobilizacija specifičnega biokatalizatorja, holesterol oksidaze, na tako pripravljen nosilec. Primerjali smo ohranjeno aktivnost encima holesterol oksidaze po končanem procesu imobilizacije in učinkovitost imobilizacije encima na maghemitne nanodelce, prevlečene s hitozanom po treh različnih postopkih. S spreminjanjem procesnih pogojev smo želeli ugotoviti kateri delci bi bili najprimernejši za imobilizacijo encima holesterol oksidaze. Spreminjali smo koncentracijo mrežnega povezovalca glutaraldehida, hitrost stresanja in vrsto stresanja pri imobilizaciji encima, vrsto mrežnega povezovalca in koncentracijo encima holesterol oksidaze. Zanimala nas je tudi stabilnost imobiliziranega encima v primerjavi s prostim encimom in vpliv večkratne uporabe imobiliziranega encima na ohranjeno aktivnost encima. Najvišjo ohranjeno aktivnost in učinkovitost smo dosegli pri imobilizaciji encima na maghemitne nanodelce, prevlečene s hitozanom po tretjem postopku (metoda kovalentne vezave) in dodatku mrežnega povezovalca PEHA (0,02 M). Najboljše pogoje smo dosegli pri koncentraciji encima 1 mg/mL, pri hitrosti stresanja 300 rpm in času imobilizacije 24 ur. Tako imobiliziran encim smo lahko ponovno uporabili in z njim smo izvedli deset ciklov. Po 122 urah pa encim ni bil več aktiven.
Ključne besede: imobilizacija encima, holesterol oksidaza, maghemitni nanodelci, ohranjena aktivnost encima, učinkovitost imobilizacije
Objavljeno v DKUM: 26.09.2013; Ogledov: 2007; Prenosov: 220
.pdf Celotno besedilo (2,11 MB)

75.
VPLIV SUPERKRITIČNEGA OGLJIKOVEGA DIOKSIDA NA AKTIVNOST ZAMREŽENIH ENCIMSKIH SKUPKOV (CLEAS) HRENOVE PEROKSIDAZE
Kaja Kajzer, 2012, diplomsko delo

Opis: Hrenova peroksidaza je encim, ki ga najdemo v koreninah hrena in so jo preučevali več kot stoletje. S pomočjo njene tridimenzionalne strukture so bile ugotovljene njene uporabne lastnosti. Zlasti je pomembna za farmacevtsko in biotehnološko industrijo, saj je zanimanje za biokatalizatorje v kemijski proizvodnji vedno večje. Industrijsko je pomembna tudi imobilizacija encimov, saj ta zvišuje stabilnost in omogoča ponovno uporabo encima. Ena izmed teh metod je CLEAs, zamreženi encimski skupki, ki predstavlja imobilizacijo brez nosilca. Gre za zamreženje encima. Če takšne skupke hrenove peroksidaze izpostavimo različnim pogojem, kot sta tlak in temperatura, v različnih časovnih intervalih, ugotovimo, da s časom aktivnost agregatov upada.
Ključne besede: hrenova peroksidaza, zamreženi encimski skupki, imobilizacija brez nosilca, superkritični ogljikov dioksid
Objavljeno v DKUM: 16.10.2012; Ogledov: 2467; Prenosov: 306
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

76.
VPLIV SUPERKRITIČNEGA OGLIKOVEGA DIOKSIDA NA AKTIVNOST ZAMREŽENIH ENCIMSKIH AGREGATOV (CLEAS) IZ CELULAZE
Doroteja Gselman, 2012, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil določiti vpliv superkritičnega ogljikovega dioksida (SC CO2) na aktivnost zamreženih encimskih agregatov (CLEAs) iz encima celulaze. CLEAs in prosti encim celulaze smo v visokotlačnem šaržnem reaktorju izpostavili SC CO2 pri temperaturi 50°C in tlaku 200 bar. Istočasno smo CLEAs in prosto celulazo inkubirali pri atmosferskem tlaku in 50°C. Iz rezultatov je razvidno, da se je aktivnost CLEAs s podaljševanjem časa izpostavljanja v SC CO2 zviševala medtem, ko se je aktivnost pri izpostavitvi CLEAs v atmosferskemu tlaku znižala. Določili smo tudi koncentracijo proteinov CLEAs in proste celulaze. S podaljševanjem časa izpostavitve v SC CO2 se je koncentracija proteinov zvišala. Optimirali smo različne parametre pri pripravi CLEAs iz celulaze. Najvišja aktivnost CLEAs je bila dosežena, ko smo albumin razredčili v PBS pufru s koncentracijo 0,02 M.
Ključne besede: CLEAs, SC CO2, celulaza, atmosferski tlak, proteini
Objavljeno v DKUM: 16.10.2012; Ogledov: 2079; Prenosov: 200
.pdf Celotno besedilo (1,82 MB)

77.
UPORABA MEHANSKIH SIL ZA IZOLACIJO ENCIMOV IN PROTEINOV IZ CELIC ČRNE KVASOVKE TRIMMATOSTROMA SALINUM
Kaja Grobelnik, 2012, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil, preučiti vpliv mehanskih sil na izločanje encimov in proteinov iz celic Trimmatostroma salinum pri atmosfereskem tlaku, 35 °C in različnih časih izpostavitve. Rezultati so pokazali, da se je s podaljševanjem časa homogenizacije preživelost celic Trimmatostroma salinum zmanjševala. Določevali smo tudi aktivnost β-glukozidaze, α-amilaze, proteaze, celulaze, ter koncentracijo proteinov pri 595 nm in 280 nm ter merili absorbanco pri 260 nm in 280 nm za določevanje prisotnosti nukleinskih kislin z UV-Vis spektrofotometru. S podaljševanjem časa homogenizacije smo dosegli, da so se iz celic T. salinum izločili intracelularni encimi.
Ključne besede: T. salinum, homogeniziranje, celulaza, proteza, β-glukozidaza, α-amilaza
Objavljeno v DKUM: 16.10.2012; Ogledov: 1986; Prenosov: 233
.pdf Celotno besedilo (2,39 MB)

78.
IMOBILIZACIJA HRENOVE PEROKSIDAZE NA MAGHEMITNE NANODELCE, MODIFICIRANE Z AMINOSILANOM IN HITOZANOM
Nataša Pezdevšek, 2012, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je optimizacija procesnih pogojev za imobilizacijo encima hrenove peroksidaze na površinsko modificirane maghemitne nanodelce. Spreminjali smo masno razmerje med nosilcem in encimom, koncentracijo mrežnega povezovalca glutaraldehida in čas imobilizacije. Primerjali smo učinkovitost imobilizacije ter ohranjeno aktivnost encima, vezanega na aminosilanske in hitozanske maghemitne nanodelce. Maghemitne nanodelce smo sintetizirali s koprecipitacijo Fe2+ in Fe3+ ionov ob dodatku obarjalnega reagenta, 25 % amonijaka. Aminosilanske maghemitne nanodelce smo pripravili v dveh stopnjah. Najprej smo nanodelce prevlekli s funkcionalno plastjo silike (SiO2), nato pa še s plastjo aminosilana. Hitozanski maghemitni nanodelci so bili pripravljeni po treh različnih postopkih. Kljub dobri učinkovitosti imobilizacije, se v nobenem primeru ni ohranila visoka aktivnost encima. Najvišjo ohranjeno aktivnost imobiliziranega encima smo dosegli pri aminosilanskih nanodelcih, in sicer 2,06 % pri 65,76 % učinkovitosti imobilizacije. Prav tako je imobiliziran encim v primerjavi s prostim encimom pokazal nižjo stabilnost pri povišanem tlaku in temperaturi. Z zvišanjem temperature pri atmosferskem tlaku, se je aktivnost prostega in imobiliziranega encima izboljšala.
Ključne besede: Imobilizacija encima, hrenova peroksidaza, maghemitni nanodelci, aminosilanski maghemitni nanodelci, hitozanski maghemitni nanodelci, učinkovitost imobilizacije, aktivnost encima
Objavljeno v DKUM: 16.10.2012; Ogledov: 2625; Prenosov: 362
.pdf Celotno besedilo (10,07 MB)

79.
UPORABA SUPERKRITIČNEGA OGLIKOVEGA DIOKSIDA (SC CO 2 ) ZA IZOLACIJO ENCIMOV IN PROTEINOV IZ CELIC ČRNE KVASOVKE TRIMMATOSTROMA SALINUM
Monika Bosilj, 2012, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je določiti vpliv superkritičnega ogljikovega dioksida (SC CO2) na preživetje črnih kvasovk Trimmatostroma salinum in izločanje proteinov in nukleinskih kislin iz celične suspenzije T. salinum. Suspenzijo s kulturo T. salinum smo v visokotlačnem šaržnem reaktorju izpostavili SC CO2 pri tlaku 100 bar in 35 °C. Rezultati so pokazali, da se je s podaljševanjem časa inkubacije v SC CO2 preživelost celic T. salinum zmanjševala. Merili smo tudi aktivnost encimov celulaze, α-amilaze, β-glukozidaze in proteaze ter koncentracije proteinov in nukleinskih kislin v odvisnosti od inkubacijskega časa v SC CO2. T. salinum vsebuje ekstracelularne in intracelularne encime. Z inkubacijo celične suspenzije T. salinum v SC CO2 smo dosegli, da so se iz celic T. salinum izločili še intracelularni encimi. Tako se je posledično povečala koncentracija skupnih proteinov v suspenziji po inkubaciji v SC CO2. S podaljševanjem inkubacijskega časa celične suspenzije T. salinum v SC CO2 je padala aktivnost ekstracelularnim encimom, medtem ko se je aktivnost intracelularnih encimov v celični suspenziji T. salinum zviševala. Predvidevamo, da je SC CO2 povzročil denaturacijo encimov.
Ključne besede: SC CO2, T. salinum, celulaza, β-glukozidaza, proteini, α-amilaza
Objavljeno v DKUM: 26.06.2012; Ogledov: 2077; Prenosov: 248
.pdf Celotno besedilo (3,89 MB)

80.
Enzymatic synthesis of isoamyl acetate with immobilized Candida antarctica lipase in supercritical carbon dioxide
M.P. Romero, L. Calvo, C. Alba, Maja Leitgeb, Mateja Primožič, Željko Knez, 2005, izvirni znanstveni članek

Opis: Isoamyl acetate was successfully synthesized from isoamyl alcohol in supercritical carbon dioxide by enzymatic catalysis. First, the impact of the acyl donor was investigated. Among several reactants, including acetic acid and two different acetates, acetic anhydride gave best yields. Then, two different immobilized lipases (Novozym 435 from Candida antarctica and Lipozyme RM-IM from Rhizomucor miehei) as biocatalysts for the above-mentionedreaction were compared. An esterification extent of 100% was obtained in continuous operation using acetic anhydride as acyl donor and Novozym 435 as enzyme. The amount of enzyme preparation was optimised to 6.25 g/mol alcohol. The effect of substrates load in the solvent was investigated. Operating at a CO2žsubstrates molar ratio below 7.0, the conversion of alcoholdecreased, probably due to an inhibitory effect on enzyme by high concentration of acetic anydride or by produced acetic acid. Pressure in the range of 8-30 MPa showed no effect on this reaction, while an increase in temperature (over 313 K) led to lower production of isoamyl acetate. Novozym 435 was very stable not finding any loss of activity during one month of continuous operation. Finally, carbon dioxide was compared to a conventional organic solvent (n-hexane). Initial reaction rate was higher in SC-CO2, although final esterification extent was similar in both media.
Ključne besede: chemical processing, high pressure technology, superkritical CO2, ester synthesis, isoamyl acetate, enzymatic catalysis, immobilized lipase, isoamyl acetate production, natural flavors
Objavljeno v DKUM: 01.06.2012; Ogledov: 2247; Prenosov: 323
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 1.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici