| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 70
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
ŠTUDIJA VPLIVA SUPERKRITIČNEGA OGLJIKOVEGA DIOKSIDA NA PREŽIVETJE KVASOVK IZ SACCHAROMYCES CEREVISIAE
Maja Ajtnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Saccharomyces cerevisiae sodi v razred kvasovk, ki spadajo v kategorijo gliv. V nasprotju z Escherichia coli in ostalimi bakterijami ima S. cerevisiae celično jedro in citoplazmatske organele. S. cerevisiae je prvi eukariot, ki so mu določili genom in predstavlja odličen modelni sistem za proučevanje višjih eukariotov. Zadnjih dvajset let se zgoščeni ogljikov dioksid (CO2) pogosto uporablja kot alternativa za netermično pasterizacijo hrane v prehrambeni industriji. Tako je hrana določen čas v kontaktu s sub- ali superkritičnim CO2 (SC CO2) kar lahko posledično povzroči inhibicijo rasti mikroorganizmov. SC CO2 pa lahko služi tudi kot topilo za ekstrakcijo intracelularnih komponent iz mikrobnih celic ali za izolacijo produktov iz reakcijske zmesi pri proizvodnji biomase. Karakteristike ekstrakcije s SC CO2 sovpadajo s pogoji biotehnološke proizvodnje: blaga temperatura, netoksičnost, dobra selektivnost in čisti produkti (brez prisotnosti topila).
Ključne besede: S. cerevisiae, visok tlak, ekstrakcije, superkritični ogljikov dioksid …
Objavljeno: 22.12.2009; Ogledov: 3175; Prenosov: 316
.pdf Celotno besedilo (3,63 MB)

3.
SINTEZA ZAMREŽENIH ENCIMSKIH SKUPKOV IZ ENCIMA AMILAZE
Andreja Kac, 2009, diplomsko delo

Opis: Delo opisuje sintezo aktivnih encimskih skupkov ali agregatov iz encima α — amilaze in postopek zamreženja le — teh z glutaraldehidom, z namenom priprave končne oblike stabilnih zamreženih encimskih skupkov ali na kratko CLEAs. V splošni praksi je postopek priprave zamreženih encimskih skupkov razdeljen na dva ključna dela, in sicer, na precipitacijo topnega oziroma nativnega encima s pomočjo ustreznega organskega topila ali nasičene anorganske soli ter na nadaljnjo zamreženje tako izoborjenega encima s pomočjo zamrežitvenega agensa. Iz literature je znano, da je glutaraldehid, kot homobifunkcionalna organska molekula, najbolj pogosto uporabljen zamrežitveni agens, ker je relativno poceni in je njegova uporaba zelo enostavna. Pri postopku denaturacije oziroma obarjanja nativnega encima je potrebno preizkusiti čim več različnih denaturantov, z namenom, da se ugotovi, kateri uporabljeni denaturant ne povzroči ireverzibilne denaturacije encima, oziroma zagotovi, da je po ponovni resuspenziji izoborjenega encima v vodni raztopini aktivnost encima ponovno blizu 100 %. V našem primeru smo uspešno sintetizirali zamrežene encimske skupke iz α — amilaze. Aktivnost CLEAs smo določili z reakcijo hidrolize vodotopnega škroba. Optimalni reakcijski pogoji sinteze zamreženih encimskih skupkov so bili doseženi pri koncentraciji encima α — amilaze γα-amilaza = 8 mg/mL in koncentraciji encima albumina (BSA) γBSA = 8 mg/mL. Za obarjanje smo uporabili φ = 90 % (v/v) delež različnih topil in φ = 10 % (v/v) delež raztopljenega encima. Obarjalna agensa, metanol in etanol, v katerih je encim obdržal najvišjo aktivnost, sta bila izbrana za naslednji korak — zamreženje. Reakcija zamreženja je potekala t = 3 h pri sobni temperaturi. Ugotovljeno je bilo, da je bila aktivnost zamreženih skupkov iz encima α — amilaze najvišja pri koncentraciji glutaraldehida φ = 1 % (v/v) in metanolu kot obarjalnemu reagentu. Končni videz raztopine zamreženih encimskih agregatov je podoben motni suspenziji, v kateri so jasno vidni skupki encimov značilne sferične oblike in premera okrog 1 µm. Tehnika za sintezo zamreženih encimskih agregatov je zelo enostavna in nasploh zelo obetavna metoda na področju imobilizacij različnih encimov.
Ključne besede: zamreženi encimski skupki, CLEAs, α – amilaza, mrežni povezovalec, glutaraldehid
Objavljeno: 22.12.2009; Ogledov: 3081; Prenosov: 192
.pdf Celotno besedilo (17,82 MB)

4.
IMOBILIZACIJA ENCIMA [alfa] - AMILAZE V ZAMREŽENE ENCIMSKE SKUPKE (CLEA)
Natalija Čurič, 2010, diplomsko delo

Opis: Delo opisuje pripravo katalitično aktivnih zamreženih encimskih skupkov iz encima α — amilaze ali na kratko CLEA. Postopek priprave zamreženih encimskih skupkov je bil razdeljen na dva ključna dela; na obarjanje topnega oziroma nativnega encima z ustreznim organskim topilom in zamreženje tako izoborjenega encima s pomočjo mrežnega povezovalca. Sinteza zamreženih encimskih skupkov je potekala pri stalni volumski koncentraciji mrežnega povezovalca (glutaraldehida, GA) 1 % (v/v) in obarjalnega reagenta (metanola) 90 % (v/v).V našem primeru smo aktivnost CLEA iz α - amilaze določili z reakcijo hidrolize škroba topnega v vodi. Optimalni reakcijski pogoji so bili doseženi pri koncentraciji proteinov iz encimskega preparata α — amilaze: γα - amilaza = 6 mg/mL in pri koncentraciji inertnega proteina albumina (EA): γEA = 2,5 mg/mL. Reakcija hidrolize škroba je potekala 3 h. Temperaturno stabilnost zamreženih encimskih skupkov smo določili po 30 minutni izpostavitvi CLEA pri različnih temperaturah. Vpliv temperature na reakcijo hidrolize škroba imobilizirane z α — amilazo smo določili v temperaturnem razponu od 45 °C do 110 °C. Stabilnost proste α — amilaze in zamreženih encimskih skupkov iz encima α — amilaze smo preučili tudi v superkritičnem ogljikovem dioksidu. Testirali smo tudi vpliv večkratne uporabe zamreženih encimskih skupkov na njihovo stabilnost.
Ključne besede: imobilizacija, α – amilaza, zamreženi encimski skupki, CLEA, glutaraldehid
Objavljeno: 25.05.2010; Ogledov: 3611; Prenosov: 350
.pdf Celotno besedilo (5,55 MB)

5.
BIOLOŠKA PREDELAVA ODPADNE SULFITNE TEKOČINE ZA PROIZVODNJO BIOETANOLA IN ENOCELIČNIH PROTEINOV
Špela Ivanuša, 2010, diplomsko delo

Opis: Odpadna sulfitna tekočina iz trdega lesa je odpadni stranski proizvod industrije celuloze in papirja, ki proizvaja beljeno papirno kašo s sulfitnim postopkom, iz lesa Eucalyptus globulus. Po sulfitnem postopku odpadna sulfitna tekočina izhlapi in se sežge za povračilo energije. Glavni sestavni deli sulfitne tekočine so predvsem sulfatni lignin in sladkorji, iz degradirane hemiceluloze, predvsem pentoze. Ksiloza je glavni predstavnik pentoze in vsebuje tudi ocetno kislino, ki je zaviralec kvasovk. Odpadna sulfitna tekočina se lahko uporablja za proizvodnjo izdelkov z dodano vrednostjo. Obstajajo različne uporabe enoceličnih proteinov za človeško prehrano in živalsko krmo, prispevajo k zmanjšanju vrzeli v povpraševanju in dobavo hrane v svetu. Bioetanol se lahko uporablja kot obnovljivi vir tekočih goriv za motorna vozila. Uporablja se tudi v kozmetični, farmacevtski in prehrambeni industriji. Namen te študije je bil uporaba odpadne sulfitne tekočine za proizvodnjo enoceličnih proteinov z vlaknastimi glivami Paecilomyces variotii in za pospeševanje fermentacijskih postopkov s Pichia stipitis z razstrupljeno odpadno sulfitno tekočino trdega lesa za pridobitev bioetanola. Prvi del tega dela je bil študij fermentacije s Paecilomyces variotii v odpadni sulfitni tekočini. S fermentacijo gliv je bila dosežena razstrupljena odpadna sulfitna tekočina. Ta fermentacija je bila izvršena v enostavnem šaržnem in zaporednem šaržnem reaktorju. Fermentacija gliv v zaporednem šaržnem reaktorju je bila narejena v dveh in treh zaporednih šaržnih reaktorjih, kjer so bile šarže povezane z prejšnjo šaržo. Zaporedni šaržni reaktor z dvema zaporednima šaržama je bila boljša strategija za pridobivanje razstrupljene odpadne sulfitne tekočine kot enostavna šarža. Biomasa gliv ima 65 % vsebnost beljakovin in vsebuje 8,2 % ± 0,2 nukleinskih kislin. Drugi del tega dela vključuje fermentacijo s Pichia stipitis. V teh postopkih fermentacije je bila razstrupljena odpadna sulfitna tekočina fermentirana s Pichia stipitis za proizvodnjo etanola. Donos etanola je bil 0,015 g etanol/g biomase h. Največja produktivnost etanola je bila 0,085 g etanol/L h. Koncentracija sladkorjev, ocetne kisline in etanola je bila merjena s HPLC. Papirna industrija vključena v tem sodelovanju je bila Caima, SA.
Ključne besede: Enocelični proteini, bioetanol, odpadna sulfitna tekočina, fermentacija, Paecilomyces variotii, Pichia stipitis
Objavljeno: 25.05.2010; Ogledov: 2450; Prenosov: 141
.pdf Celotno besedilo (2,18 MB)

6.
BIORAFINERIJA: VALORIZACIJA STRANSKIH PRODUKTOV INDUSTRIJE CELULOZE IN PAPIRJA ZA PROIZVODNJO BIOPLASTIKE
Sebastjan Huš, 2010, diplomsko delo

Opis: Polihidroksialkanoati so biorazgradljivi polimeri proizvedeni s pomočjo mikroorganizmov ali gensko spremenjenih bakterij. Njihove lastnosti so zelo podobne lostnostim pilietilena in polipropilena, zato predstavljajo dobro zamenjavo za plastiko, ki bazira na prizvodnji fosilnih goriv. Glavni razlog za njihovo omejujočo uporabo je visoka cena, ki je štirikrat višja kot cena za sintetično plastiko. Visoke proizvodnje stroške je možno zmanjšati z uporabo mešanih mikrobioloških kultur in cenenih odpadnih materialov in stranskih industrijskih proizvodov, kot substrat za rast mikroorganizmov. Najboljši rezultati so bili doslej dobljeni v procesu imenovanem aerobno dinamično hranjenje (ADF), ki temelji na menjanju obdobja presežek ogljika in obdobja lakote. Pod pogoji aerobnega dinamičnega hranjenja, mikroorganizmi tekmujejo za preživetje in tako preživijo tisti z največjo sposobnostjo shranjevanja zalog (polihidroksialkanoatov), kar je najbolj pomembno za proizvodnjo polihidroksialkanoatov. Namen te diplomske naloge je bila proizvodnja polihidroksialkanoatov iz odpadne sulfitne tekočine in mešanih mikrobnih kultur. Posredno pa je bil namen tudi odstranitev ocetne kisline iz odpadne sulfitne tekočine, za nadaljno uporabo pri proizvodnji bioetanola s P. stipitis. Kultura je bila izbrana v SBR reaktorju pod ADF pogoji. Sistem je deloval 72 dni in najvišja shranjena koncentracija polihidroksialkanoatov je bila 29% glede na suho težo. Kot vir ogljika so mikroorganizmi porabljali ocetno kislino, prav tako pa so porabljali tudi sladkorje, kar je onemogočilo odstranitev ocetne kisline iz odpadne sulfitne tekočine. Poleg tega je ocetna kislina v sistemu nastajala tudi s fermentacijo, saj je bil sistem kontaminiran z glivami.
Ključne besede: Polihidroksialkanoati, mešane mikrobiološke kulture, odpadna sulfitna tekočina, ocetna kislina.
Objavljeno: 12.07.2010; Ogledov: 2556; Prenosov: 264
.pdf Celotno besedilo (17,49 MB)

7.
ENCIMSKA ESTERIFIKACIJA MLEČNE KISLINE V IONSKIH TOPILIH PRI KONVENCIONALNIH IN NEKONVENCIONALNIH POGOJIH
Andreja Dobaj, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je opisana encimska esterifikacija v ionskih toplih pri kontrolirani vsebnosti vode pod konvencionalnimi pogoji (stresalni inkubator, tip GLF 3031) in nekonvencionalnimi pogoji (mikrovalovni sistem, model BenchMate ) segrevanja. Pri predhodno določeni reakcijski mešanici (etanol ali butanol, mlečna kislina, encim Candida antarctica lipaze B — CALB, ionska tekočina Cyphos 202 ali Cyphos 201) smo spreminjali dva procesna parametra, temperaturo in začetno vsebnost vode, tako da smo dobili najvišjo presnovo reakcije pri določen parametru. Na osnovi eksperimentalnih podatkov smo prišli do spoznanja, da je imelo mikrovalovno segrevanje precej bolj ugoden vpliv na encimsko esterifikacijo mlečne kisline in alkohola v ionski tekočini kot konvencionalno segrevanje. Ugotovili smo, da so mikrovalovni žarki povzročili hidrolizo laktilnega estra mlečne kisline (dimer mlečne kisline) med reakcijo, zato je bilo med reakcijo na razpolago več mlečne kisline, kar je posledično povzročilo tudi višje presnove reakcije. Dodajanje ali odvzemanje vode je znižalo presnovo reakcije pri optimalni temperaturi, T = 60ËšC.
Ključne besede: konvencionalni in nekonvencionalni način segrevanja, biokataliza v ionskih topilih, kontrolirana vsebnost vode, etilni in butilni ester mlečne kisline.
Objavljeno: 09.09.2010; Ogledov: 2101; Prenosov: 155
.pdf Celotno besedilo (649,63 KB)

8.
FENOLNE SPOJINE IN BETALAINI IZ RDEČE PESE TER KINETIKA RAZPADA
Katja Golob, 2010, diplomsko delo

Opis: S predhodno termično obdelavo in liofilizacijo smo stabilizirali vzorce. Z metodo konvencionalne šaržne ekstrakcije smo pripravili ekstrakte iz različno obdelanih vzorcev rdeče pese. Ekstrakcijo smo izvajali pri konstantnem mešanju na magnetnem mešalu, pri sobni temperaturi, zavarovano pred vdorom dnevne svetlobe, dve uri. Vzporedno smo analizirali tudi vzorce neekstrahiranega materiala rdeče pese. Vzorce smo v daljšem časovnem obdobju izpostavljali različnim procesnim parametrom, kot sta svetloba in sobna temperatura. Določali smo koncentracije celokupnih fenolov, celokupnih flavonoidov in antioksidativno aktivnost po dveh metodah (β-karotensko in radikalsko metodo) ter procentualno razmerje betalainov (razmerja betaksantinov in vulgaksantinom v rdeči pesi) smo določevali s pomočjo spektrofotometričnih metod. Kinetiko razpada oz. spreminjanja koncentracije s časom, smo določevali s pomočjo metode inkubacije vzorcev pri različnih temperaturah, in sicer pri temperaturah 20 ËšC, 40 °C in 60 °C. Kinetiko smo spremljali tako, da smo v različnih časovnih intervalih merili absorbance raztopin vzorcev pri absorpcijskih maksimumih, pri valovnih dolžinah λmax530 nm in λmax480 nm.
Ključne besede: Konvencionalna ekstrakcija, rdeča pesa, celokupni fenoli, celokupni flavonoidi, antioksidativna aktivnost, vsebnost betalainov, kinetika spreminjanja koncentracije vzorcev rdeče pese v odvisnosti od pogojev skladiščenja
Objavljeno: 26.11.2010; Ogledov: 3144; Prenosov: 189
.pdf Celotno besedilo (4,28 MB)

9.
OPTIMIZACIJA PARAMETROV ZA SINTEZO ZAMREŽENIH ENCIMSKIH SKUPKOV IZ ENCIMA HOLESTEROL OKSIDAZE
Nataša Smrečnjak, 2011, diplomsko delo

Opis: Delo opisuje optimizacijo ključnih parametrov za sintezo katalitično aktivnih zamreženih encimskih skupkov (CLEAs) iz holesterol oksidaze (ChOx, EC 1.1.3.6). Optimizacija reakcijskih parametrov za sintezo CLEAs je obsegala iskanje optimalnega obarjalnega reagenta, optimalne koncentracije mrežnega povezovalca, optimalne koncentracije biokatalizatorja ChOx ter optimalnega koncentracijskega razmerja med holesterol oksidazo in inertnim proteinom albuminom iz kokošjih jajc (Egg albumin, EA). Sinteza zamreženih encimskih skupkov je bila razdeljena na dva ključna dela; na obarjanje topnega oziroma nativnega biokatalizatorja z ustreznim organskim topilom in na zamreženje tako izoborjenega biokatalizatorja s pomočjo mrežnega povezovalca. V našem primeru smo uspešno sintetizirali zamrežene encimske skupke iz holesterol oksidaze. Aktivnost zamreženih encimskih skupkov smo določili z reakcijo oksidacije holesterola. Optimalni reakcijski pogoji sinteze zamreženih encimskih skupkov so bili doseženi pri koncentraciji encima ChOx 2 mg/mL in koncentraciji ogrodnega proteina albumina 2 mg/mL. Ugotovili smo, da je bila aktivnost zamreženih encimskih skupkov iz biokatalizatorja holesterol oksidaze najvišja pri koncentraciji glutaraldehida 1,8 % (v/v) in acetonu kot obarjalnemu reagentu. Končna aktivnost CLEAs iz holesterol oksidaze pri optimalnih reakcijskih pogojih je bila 94 %.
Ključne besede: zamreženi encimski skupki, imobilizacija, holesterol oksidaza, optimizacija, reakcijski parametri
Objavljeno: 19.01.2011; Ogledov: 2154; Prenosov: 146
.pdf Celotno besedilo (2,40 MB)

10.
ENCIMSKO KATALIZIRANA SINTEZA ESTROV MAŠČOBNIH KISLIN Z IMOBILIZIRANO LIPAZO B IZ CANDIDA ANTARCTICA V ETIL METIL KETONU IN SUPERKRITIČNEM OGLJIKOVEM DIOKSIDU
Maja Krivec, 2011, diplomsko delo

Opis: V zadnjih 20 letih zanimanje za encimsko katalizirano sintezo estrov kot so sladkorni estri, narašča, saj je uporaba večine kemijsko sintetiziranih produktov omejena, zaradi številnih problemov povezanih z načinom proizvodnje. Namen diplomske naloge je bil sintetizirati sladkorne estre maščobnih kislin, ki jih uporabljamo v kozmetični, prehrambeni in farmacevtski industriji. Osredotočili smo se predvsem na sintezo saharoze monopalmitata. Za primerjavo smo izvedli tudi sintezo fruktoze in glukoze palmitata. Encimsko katalizirano sintezo sladkornih estrov maščobnih kislin smo izvedli v etil metil ketonu pri atmosferskem tlaku ter v mešalnem šaržnem reaktorju v superkritičnem ogljikovem dioksidu. Reakcije smo katalizirali z imobilizirano lipazo B iz Candida antarctica. V superkritičnem ogljikovem dioksidu smo izvedli reakcijo sinteze saharoze palmitata in dobili produkt − monoester, ki ni vseboval sledov topila. V primerjavi z organskim topilom, etil metil ketonom, poteka reakcija v superkritičnem ogljikovem dioksidu brez prisotnosti molekularnih sit, kar predstavlja nižje stroške proizvodnje. Višje presnove so bile dosežene kadar smo sinteze izvajali v superkritičnem ogljikovem dioksidu.
Ključne besede: encimska sinteza, lipaza B, sladkorni estri maščobnih kislin, superkritični ogljikov dioksid
Objavljeno: 24.05.2011; Ogledov: 2774; Prenosov: 194
.pdf Celotno besedilo (2,13 MB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici