| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 77
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
1.
Določevanje aktivnosti nekaterih encimov v olupkih manga
Zala Serianz, 2021, diplomsko delo

Opis: Mango je priljubljen sadež, ki ga ljudje uživajo zaradi specifičnega okusa, vonja in barve, prav tako pa vsebuje različne hranilne snovi. Pri predelavi manga nastaja odpadni material, med katerega sodijo olupki, ki imajo negativen vpliv na okolje. Olupki manga se vedno bolj kažejo kot potencialni vir nekaterih bioaktivnih snovi, tudi določenih encimov. V diplomski nalogi smo določevali aktivnost encimov, kot so α-amilaza, glukoamilaza, celulaza, lipaza, lakaza, katalaza, proteaza, peroksidaza, transglutaminaza in superoksid dismutaza v ekstraktih olupkov manga. Iz svežih in suhih olupkov smo pridobili etanolne ekstrakte s Soxhletovo ekstrakcijo ter vodne ekstrakte, kjer smo najprej vzorce homogenizirali, nato centrifugirali. Določevali smo vsebnost proteinov po Bradfordovi metodi in s pomočjo encimskih testov dokazali prisotnost nekaterih encimov v ekstraktih. Rezultati so pokazali, da je vodni ekstrakt iz suhih olupkov vseboval najvišjo koncentracijo proteinov. Najvišjo aktivnost v dobljenih ekstraktih smo določili encimu lipaza, in sicer v etanolnem ekstraktu iz suhih olupkov, kjer je aktivnost znašala 61,9 U/mL. Encimi lakaza, katalaza ter glukoamilaza niso bili prisotni v nobenem od testiranih vzorcev, pridobljenih iz olupkov manga. Na prisotnost encimov v ekstraktih vpliva izbira ekstrakcijskega topila, kar smo ugotovili pri določanju aktivnosti proteaze in peroksidaze, saj v vodnih ekstraktih nismo zaznali aktivnosti teh dveh encimov. Prav tako vpliva na aktivnost encima vsebnost vode v olupkih, na kar kaže aktivnost α-amilaze, ki je bila višja v ekstraktih iz svežih olupkov, kot v ekstraktih iz suhih olupkov. Ugotovili smo, da mangovi olupki vsebujejo nekatere encime ter s tem potrdili, da le ti predstavljajo pomemben vir bioaktivnih komponent.
Ključne besede: olupki manga, odpadni material, proteini, encimi, ekstrakti
Objavljeno: 06.10.2021; Ogledov: 96; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (2,79 MB)

2.
Zamreženje lizocima v encimske skupke
Maja Verdev, 2021, diplomsko delo

Opis: V okviru diplomskega dela smo izvedli optimizacijo imobilizacije lizocima v obliki zamreženih encimskih skupkov (CLEAs). Postopek imobilizacije sestoji iz dveh korakov; obarjanja in zamreženja. V prvem delu eksperimentalnega dela smo proučevali vpliv različnih obarjalnih reagentov na aktivnost lizocima. Tako smo določili optimalen obarjalni reagent. V drugem delu smo uspešno oborjen encim v ustreznih obarjalnih reagentih imobilizirali v obliki CLEAs z mrežnim povezovalcem glutaraldehidom (GA). Lizocim smo imobilizirali v CLEAs z dodatkom govejega serumskega albumina (BSA) in albumina iz jajčnih beljakov (EA) v dveh različnih pufrih. Uporabili smo natrijev fosfatni pufer (SP) in kalijev fosfatni pufer (PP). Za nadaljnje eksperimente smo uporabili PP, saj je bila ob njegovi uporabi dosežena višja aktivnost encima lizocim in višja učinkovitost imobilizacije. V diplomskem delu smo proučili tudi vpliv različnih dodatkov GA in EA na aktivnost in učinkovitost imobilizacije lizocima. Cilj diplomskega dela je bil poiskati optimalne pogoje za sintezo CLEAs iz encima lizocim z najvišjo aktivnostjo imobiliziranega lizocima in učinkovitostjo imobilizacije. Stabilnost imobiliziranega encima v obliki CLEAs iz lizocima smo proučili tako, da smo encim večkrat uporabili za izvedbo encimsko katalizirane reakcije. Sintetizirane CLEAs iz lizocima smo okarakterizirali z uporabo vrstične elektronske mikroskopije, optičnega mikroskopa in Fourierove transformacijske infrardeče spektroskopije.
Ključne besede: Lizocim, CLEAs, encimska aktivnost, imobilizacija lizocima, stabilnost
Objavljeno: 06.10.2021; Ogledov: 68; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (3,07 MB)

3.
Funkcionalizirani magnetni nanodelci za odstranjevanje težkih kovin iz odpadnih vod
Rok Pučnik, 2021, diplomsko delo

Opis: Onesnaževanje površinskih in podzemnih vod s težkimi kovinami postaja svetovni problem, prav zaradi njihovih negativnih učinkov na številne ekosisteme. Za sanacijo kontaminiranih vod se uporabljajo številne separacijske metode, med katerimi spada tudi adsorpcija na različne materiale. Magnetni nanodelci imajo poleg odličnih adsorpcijskih kapacitet tudi magnetne lastnosti, ki se lahko izkoriščajo tako pri adsorpcijskem mehanizmu kot pri končni separaciji delcev iz raztopin. V tem diplomskem delu smo proučevali vpliv zunanjega izmeničnega magnetnega polja na adsorpcijo Cr(VI) iz vodne raztopine z uporabo magnetnih nanodelcev. Pri tem smo uporabljali maghemitne magnetne nanodelce, sintetizirane po koprecipitacijskem postopku, katere smo z mikroemulzijsko metodo funkcionalizirali s hitozanom. Rezultati so pokazali, da je učinkovitost adsorpcije, s 30 mg adsorbenta, bila večja ob prisotnosti zunanjega magnetnega polja (60,39 %) kot v odsotnosti magnetnega polja (41,50 %). Največji adsorpcijski učinek (94,21 %) pa je bil dosežen z uporabo 50 mg magnetnih nanodelcev ob prisotnosti zunanjega magnetnega polja. Raziskovali smo tudi vpliv jakosti generiranega magnetnega polja na učinkovitost odstranjevanja Cr(VI) iz vodne raztopine z uporabo hitozanskih magnetnih nanodelcev. Frekvenco električnega toka po vodniku smo nastavili na 50, 100 in 200 mHz, amplituda pa je bila konstantna (11 000,00 Vpp). 78,73 % učinkovitost je bila dosežena pri 200 mHz, 88,24 % pri 50 mHz in največja 94,21 % pri 100 mHz električnem toku.
Ključne besede: Krom(VI), odpadne vode, adsorpcija, hitozanski magnetni nanodelci, izmenično magnetno polje.
Objavljeno: 22.09.2021; Ogledov: 44; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (3,01 MB)

4.
Vpliv transglutaminaze na organoleptične in druge lastnosti jogurta
Andreja Bežan, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo prikazuje študijo vpliva mikrobne transglutaminaze (MTGaze) na organoleptične in druge lastnosti jogurta pri različnih koncentracijah dodane MTGaze in različnih časih staranja vzorcev ter vpliv prisotnosti laktoze v mleku. Živilsko-predelovalna industrija se namreč v zadnjih desetletjih močno razvija. Povečuje se povpraševanje potrošnikov po mlečnih proizvodih. Njihove teksturne lastnosti so eden glavnih vidikov, ali potrošniki želijo kupiti izdelek ali ne. Prav to je glavni razlog naše študije. V diplomski nalogi smo ocenili učinek dodajanja MTGaze na nekatere lastnosti jogurta, kot so pH, koncentracija mlečnokislinskih bakterij, sinereza, viskoznost in gostota. To smo proučili s šestimi različnimi laboratorijskimi metodami. Ugotovili smo, da dodajanje MTGaze v jogurt izboljšala določene fizikalne lastnosti jogurta, zlasti teksturo, ki je bila bolj čvrsta in mehka. Vpliva na konsistenco jogurta. Jogurt z MTGaze ima manj intenziven vonj po sirotki, kar pritegne več kupcev v nakup izdelka. Rezultati kažejo, da prisotnost encima poveča tudi viskoznost vzorca jogurta in vpliva na sposobnost zadrževanja vode ter na celotno količino mlečnokislinskih bakterij. Pri določenih lastnostih, zlasti viskoznosti in količini mlečnokislinskih bakterij, ima velik vpliv vsebnost laktoze. Prav tako ne smemo zanemariti, da se lastnosti jogurta s staranjem spreminjajo.
Ključne besede: Mikrobna transglutaminaza, jogurt, tekstura, mlečnokislinske bakterije, sinereza, laktoza
Objavljeno: 08.09.2021; Ogledov: 136; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (4,93 MB)

5.
Stabilnost lizocima pri ekstremnih pogojih
Lucija Dolinšek, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo preučevali vpliv SC CO2 na aktivnost prostega in imobiliziranega encima lizocim ob spreminjanju različnih parametrov, kot so tlak, temperatura in čas izpostavitve. Za primerjavo smo proučili tudi vpliv temperature in časa izpostavitve na stabilnost obeh oblik encima pri atmosferskem tlaku. Analizirali smo prosti in imobilizirani encim brez nosilca v obliki CLEAs. Namen diplomske naloge je bilo določiti optimalne pogoje za izpostavitev prostega encima in CLEAs v SC CO2 z morebitno hiperaktivacijo encima. Koncentracijo celokupnih proteinov smo določili z Bradfordovo metodo. S pomočjo UV-Vis spektrofotometra smo prostemu in imobiliziranemu encimu določili prisotnost celokupnih proteinov in aktivnost lizocima. Delež vode v vzorcih smo proučevali s pomočjo tehtanja mikrocentifugirk z vzorcem, in sicer pred in po izpostavitvi v SC CO2. Rezultati prikazujejo ugoden vpliv SC CO2 na aktivnost prostega in imobiliziranega encima, saj se je aktivnost obeh encimov po izpostavitvi v SC CO2 zvišala. Ugotovili smo, da je imobiliziran encim bolj stabilen kot prosti encim, kar se še posebej vidi pri ekstremnih pogojih (višja temperatura in tlak izpostavitve) in daljšem času izpostavitve v SC CO2. Z višanjem temperature in tlaka izpostavitve je prišlo do upada deleža vode v CLEAs.
Ključne besede: lizocim, superkritični ogljikov dioksid, zamreženi encimski skupki, aktivnost in stabilnost lizocima
Objavljeno: 26.07.2021; Ogledov: 288; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (2,22 MB)

6.
Zamreženje encimov iz gobe Pleurotus ostreatus
Mihaela Taljan, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je opisano gojenje glive Pleurotus ostreatus (P. ostreatus) na gojiščih različne sestave. Gojišča so bila sestavljena iz mešanice pšeničnih otrobov in odpadnih materialov. Spremljali smo prirast glive, glede na različne sestave gojišča. Tako smo ugotovili, da je najugodnejše gojišče za rast glive P. ostreatus, tisto, ki je sestavljeno iz pšeničnih otrobov in slame. Po 8. dneh gojenja P. ostreatus na različnih gojiščih smo ekstrahirali encime iz glivnega micelija P. ostreatus. V pridobljenih encimskih ekstraktih smo določili koncentracijo proteinov, aktivnosti in specifične aktivnosti encimov celulaze, lakaze in α-amilaze. Ugotovili smo, da je za proizvodnjo teh encimov iz glive P. ostreatus, najugodnejši substrat sestavljen iz pšeničnih otrobov in hruške. Magistrsko delo prav tako opisuje imobilizacijo dobljenih encimov v obliki zamreženih encimskih skupkov (CLEAs) in magnetnih zamreženih encimskih skupkov (mCLEAs). Imobilizacijo v obliki m CLEAs smo izvedli na predhodno sintetizirane magnetne nanodelce prevlečene s hitozanom (H) ali dekstranom (CMD). CLEAs in mCLEAs smo določili učinkovitost imobilizacije in preostalo specifično aktivnost. Ugotovili smo, da sta encima celulaza in lakaza bila uspešno imobilizirana v obliki CMD-mCLEAs, ki smo jih pripravili iz encimskega ekstrakta, katerega gojišče je bilo sestavljeno iz pšeničnih otrobov in trave. Imobilizacija α-amilaze pa je bila najuspešnejša v primeru sinteze H-mCLEAs, ki smo jih pripravili iz istega encimskega ekstrakta. Prav tako smo izvedli študijo stabilnosti CLEAs in mCLEAs pri 4 °C. Po 2 tednih skladiščenja pri 4 °C smo določili še preostalo specifično aktivnost CLEAs in mCLEAs. Preostala specifična aktivnost imobiliziranih encimov se je po 2. tednih skladiščenja zmanjša, kar pomeni, da je stabilnost le teh upadla.
Ključne besede: Pleurotus ostreatus, celulaza, lakaza, α-amilaza, CLEAs, mCLEAs, preostala specifična aktivnost
Objavljeno: 09.06.2021; Ogledov: 204; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (5,03 MB)

7.
Antimikrobno delovanje granatnega jabolka in asimine
Jerneja Babič, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga je zajemala preučevanje inhibitornih lastnosti ekstraktov zmletih koščic asimine (Asimina triloba) ter granatnega jabolka (Punica granatum L) na rast različnih mikrobnih kultur. Pripravili smo različne ekstrakte ter preizkušali njihov inhibitorni vpliv na rast različnih mikroorganizmov kot so: Escherichia coli, Pseudomonas fluorescens, Pseudomonas aeruginosa, Staphylococcus aureus, Bacillus cereus, Streptococcus pyogenes, Saccharomyces cerevisiae, Streptomyces platensis, Candida albicans, Aspergillus flavus, Aspergillus brasiliensis, Aspergillus niger, Aspergillus fumigatus, Penicillium cyclopium in Trichoderma viride. V ekstraktih zmletih koščic asimine smo določili tudi vsebnost totalnih fenolov, proantocianidinov ter njihovo antioksidativno aktivnost. Inhibitorno učinkovitost vzorcev smo proučevali z dvema metodama: z disk difuzijsko metodo ter dilucijsko metodo v bujonu. Z disk difuzijsko metodo smo proučili kateri vzorci izkazujejo inhibitorne lastnosti. Vzorce, ki so izkazali inhibitorne lastnosti, smo nato analizirali še z dilucijsko metodo v bujonu. Za to metodo smo uporabili sledeče mikrobne kulture: E. coli, P. fluorescens, P. aeruginosa, S. aureus, B. cereus, S. pyogenes in C. albicans. Tako smo določili minimalno inhibitorno koncentracijo ekstrakta ter stopnjo inhibicije rasti mikrobnih kultur po določeni inkubacijski dobi. Rezultati raziskovalnega dela so pokazali, da ekstrakti zmletih koščic asimine ne izkazujejo dobrih inhibitornih lastnosti. Z dilucijsko metodo smo ugotovili, da vsi testirani ekstrakti granatnega jabolka delujejo inhibitorno na rast vseh testiranih mikroorganizmov. Kot najboljši inhibitor rasti izbranih mikrobnih kultur se je izkazal liofiliziran vodni ekstrakt liofiliziranih lupin granatnega jabolka, ki je uspešno zaviral rast 5 različnih mikrobnih kultur (B. cereus, E. coli, P. fluorescens, P. aeruginosa in S. pyogenes). Najnižjo stopnjo inhibicije rasti pa smo določili za C. albicans.
Ključne besede: asimina, granatno jabolko, inhibicija, dilucijska metoda, MIC, stopnja inhibicije
Objavljeno: 10.05.2021; Ogledov: 261; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (4,99 MB)

8.
Določanje antimikrobne učinkovitosti granatnega jabolka
Tina Zorec, 2020, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je bil določevanje antimikrobne učinkovitosti posameznih delov granatnega jabolka. Proučevali smo antimikrobno učinkovitost vzorcev iz različnih delov sadeža. Kot vzorce smo uporabili sveži sok, s Soxhletovo ekstrakcijo smo pripravili etanolna ekstrakta lupin in zrn, prav tako smo pripravili vodna ekstrakta lupin in zrn. Vzorce smo tudi liofilizirali in izvedli ekstrakcije iz liofiliziranih delov granatnega jabolka; vodna ekstrakta iz liofiliziranih lupin in liofiliziranih zrn ter etanolna ekstrakta liofiliziranih lupin in liofiliziranih zrn. Pridobljene ekstrakte iz svežih lupin in zrn ter iz liofiliziranih lupin in zrn smo liofilizirali z namenom koncentriranja dobljenih ekstraktov. Liofilizirali smo tudi sveži sok iz granatnega jabolka. Antimikrobno delovanje ekstraktov granatnega jabolka smo proučevali z disk difuzijsko metodo. Proučevali smo vpliv različnih ekstraktov, pridobljenih iz granatnega jabolka, na rast Escherishia coli, Pseudomonas fluorescens, Pseudomonas aeruginosa, Bacillus cereus, Aspergillus brasiliensis, Candida albicans. Najboljše inhibitorne lastnosti na rast E. coli izkazuje EtOH ekstrakt lupin. Pri koncentraciji E. coli 106 CFU/mL doseže premer inhibicije rasti mikroorganizma 18 mm. Največji premer inhibicije rasti P. fluorescens smo izmerili pri H2O ekstraktu zrn, ki je pri koncentraciji mikroorganizma 107 CFU/mL znašal 24 mm. Najboljše inhibitorne lastnosti na rast P. aeruginosa pri koncentraciji mikroorganizma 106 CFU/mL izkazuje H2O ekstrakt lupin, 16 mm. Na rast B. cereus izkazuje najboljšo antimikrobno aktivnost EtOH ekstrakt liofiliziranih lupin (23 mm) pri koncentraciji mikroorganizma 106 CFU/mL. Rast S. aureus najbolj zavira EtOH ekstrakt liofiliziranih lupin, saj pri koncentraciji mikroorganizma 105 CFU/mL znaša cona inhibicije rasti 19 mm. Prav pri nobenem testnem vzorcu granatnega jabolka ni bilo zaznati inhibitornega učinka na rast gliv. Visoke stopnje inhibicije bakterijskih kultur smo opazili pri EtOH ekstraktu lupin, H2O ekstraktu liofiliziranih lupin in liofiliziranemu H2O ekstrakt liofiliziranih lupin. Najslabše inhibitorne učinke na izbrane testne mikroorganizme izkazujeta H2O ekstrakt liofiliziranih zrn in liofilizirani H2O ekstrakti liofiliziranih zrn. Največ testiranih vzorcev granatnega jabolka je izkazovalo inhibitoren učinek na rast B. cereus, najmanj pa na rast P. aeruginosa.
Ključne besede: Granatno jabolko, antimikrobno delovanje, disk difuzijska metoda, mikrobi, inhibicija
Objavljeno: 12.10.2020; Ogledov: 320; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (3,91 MB)

9.
Uporaba učinkovin iz izbranih vrst sadja v biomedicinske namene
Nika Kučuk, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo proučevali pozitivne učinke učinkovin iz vzorcev, pridobljenih iz različnih delov šestih izbranih vrst sadja (granatno jabolko, mango, avokado, asimina, slive in češnje). Vzorce ekstraktov smo pridobili s pomočjo superkritične ekstrakcije, nekatere vzorce pa smo pridobili z liofilizacijo določenih delov sadežev. S pomočjo spektrofotometričnih metod smo določili vsebnost skupnih fenolov in proantocianidinov v vzorcih ter njihovo antioksidativno aktivnost. S pomočjo tekočinske kromatografije z masno spektrometrijo smo še določili vsebnost osmih izbranih fenolnih spojin. Določevanje antimikrobne učinkovitosti vzorcev smo proučevali z dvema različnima metodama. Najprej smo z disk difuzijsko metodo preverili potencialne inhibitorne lastnosti na 15 različnih mikroorganizmih, in sicer na 7 bakterijah in 8 glivah. Pri tem smo na podlagi velikosti cone inhibicije določili, kako učinkovita je bila inhibicija. Sledila je kvantitativna analiza z mikrodilucijsko metodo v bujonu za tiste ekstrahirane vzorce, ki so z disk difuzijsko metodo pokazali najboljše inhibitorne lastnosti. Le-to smo izvedli na izbranih Gram pozitivnih bakterijah Bacillus cereus, Staphylococcus aureus in Streptococcus pyogenes, na Gram negativnih bakterijah Escherichia coli, Pseudomonas aeruginosa in Pseudomonas fluorescens ter na kvasovki Candida albicans. S to metodo smo določevali minimalno inhibitorno koncentracijo izmed petih različnih testiranih koncentracij vzorcev in stopnjo inhibicije rasti posameznega mikroorganizma po določenem času. Rezultati so pri tem pokazali, da je vsebnost učinkovin, predvsem fenolnih spojin, v neužitnih ostankih sadežev, torej v olupkih in semenih, v večini primerov večja kot v mesu sadeža. Antibakterijske lastnosti je izkazovalo 11 izmed 14 testiranih vzorcev, antiglivne pa le 4 vzorci. Rezultati z mikrodilucijsko metodo so pokazali, da so na testirane vzorce bile najbolj občutljive bakterije P. aeruginosa, B. cereus, S. aureus in E. coli.
Ključne besede: polifenoli, antimikrobna aktivnost, inhibicija, MIC, LC-MS/MS, ostanki sadežev
Objavljeno: 09.10.2020; Ogledov: 214; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (3,94 MB)

10.
Priprava poroznih biomaterialov
Laura Gruškovnjak, 2020, diplomsko delo

Opis: Tkivo v človeškem telesu se lahko zaradi različnih poškodb, nesreč ali bolezni poškoduje, zato se vsak dan opravi veliko število operacijskih posegov s katerimi se to tkivo popravi oziroma nadomesti. Do nedavnega je večina teh posegov obsegala presaditev tkiv ali celotnih organov, v zadnjem desetletju pa se vse več uporabljajo biološki nadomestki, imenovani biomateriali oziroma celična ogrodja. Njihova prednost je v tem, da so biorazgradljivi, torej se po dokončani funkciji v telesu sami razgradijo in ni potrebno ponovno posegati v pacientovo telo. Prav tako pa se za celična ogrodja zahteva visoka poroznost in povezanost por s katerimi se spodbudi rast novih tkiv. Pri regeneraciji kostnega tkiva se največkrat kot biomateriali uporabljajo polisaharidi, ki imajo vrsto koristnih lastnosti predvsem biokompatibilnost in bioaktivnost. V okviru diplomske naloge smo s postopkom sušenja z zamrzovanjem pripravili različne biomateriale. Kot polisaharide smo uporabili natrijev alginat, hitozan, guar, ksantan, dekstran in karboksimetil hitozan. Uspešno sintetiziranim biomaterialom smo določili poroznost in proučili nabrekanje v fosfatnem pufru. S pomočjo elektronskega vrstičnega mikroskopa smo posneli pore v notranjosti materiala in s pomočjo FTIR analize dokazali vsebnost vseh komponent v končnem celičnem ogrodju. Kontaktne kote biomaterialov smo izračunali s pomočjo računalniškega programa Image J. S tem smo dobili podatek o hidrofobnosti oziroma hidrofilnosti biomateriala. Prav tako smo biomaterialom dodali naravno komponento, ki se nahaja v človeških kosteh, hidroksiapatit, in preučili njegov vpliv na lastnosti prvotnih celičnih ogrodij. Ker pa je zrela kost sestavljena iz dveh tkiv, mehkejše in trdnejše, smo s pomočjo superkritičnega ogljikovega dioksida pripravili biomaterial iz sintetičnega biorazgradljivega poliestra polikaprolaktona. To ogrodje je zaradi drugačne priprave trdnejše, a manj porozno. Skupaj z mehkejšim ogrodjem pripravljenim z liofilizacijo, ki je posledično zaradi namakanja v kalcijevem kloridu bolj porozno, tvorita večslojni biomaterial za aplikacije kostnega inženiringa.
Ključne besede: polisaharidi, polikaprolakton, porozni biomateriali, hidroksiapatit, liofilizacija, superkritični ogljikov dioksid
Objavljeno: 08.10.2020; Ogledov: 290; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (4,09 MB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici