SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Pregled motenj srčnega ritma pri bolnikih na kardiološkem oddelku
Mateja Podergajs, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili motnje srčnega ritma. V teoretičnem delu smo predstavili delovanje in zgradbo obtočil, vzroke, klinične znake in simptome in hemodinamske posledice motenj srčnega ritma. Predstavili smo najpogostejše nadprekatne, prekatne in motnje srčnega ritme, katere so povzročene zaradi bolezni sinusnega vozla ali prevodnega sistema, ob vsaki motnji pa je prikazan tudi EKG posnetek. Opisali smo najpogostejše preiskave za ugotavljanje motenj srčnega ritma. Opredelili smo vlogo medicinske sestre pri motnjah srčnega ritma, njeno vlogo pri snemanju EKG-ja ter pri monitoringu. Predstavili smo srčne ritme, katere mora medicinska sestra prepoznati, in kako pri teh pravilno ukrepati. V okviru raziskovalnega dela smo raziskali, katere motenje srčnega ritma so, na kardiološkem oddelku SB Celje, najpogostejše v prvih 24 urah hospitalizacije pri monitoriranih bolnikih ter simptome, ki so jih pri motnjah ritma navajali bolniki ali smo jih z meritvami ugotovili sami. Ugotavljali smo delež življenjsko ogrožajočih motenj srčnega ritma, natančnost ugotavljanja in dokumentiranja aritmij s strani medicinskih sester in njihovo ukrepanje pri življenjsko ogrožajočih motnjah srčnega ritma pred prihodom zdravnika.
Ključne besede: motnje srčnega ritma, medicinska sestra, življenjsko ogrožajoče motnje srčnega ritma, ukrepanje, dokumentiranje
Objavljeno: 09.12.2011; Ogledov: 2924; Prenosov: 633
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

2.
PREPOZNAVANJE ZDRAVSTVENE PISMENOSTI – TEMELJ ZDRAVSTVENO VZGOJNEGA DELA BOLNIKOV Z KORONARNO BOLEZNIJO
Mateja Podergajs, 2016, magistrsko delo

Opis: POVZETEK Izhodišča: zdravstvena pismenost je temeljnega pomena za koronarne bolnike pri razumevanju bolezni in načinov zdravljenja. Ocena bolnikove zdravstvene pismenosti je ključna za oblikovanje učinkovite individualne zdravstvene vzgoje koronarnega bolnika. Strukturirana zdravstvena vzgoja, prilagojena bolnikovi stopnji zdravstvene pismenosti pred odpustom iz bolnišnice, lahko opolnomoči bolnika ter izboljša njegovo stopnjo zdravstvene pismenosti. Namen: pri osebju zdravstvene nege kardiološkega oddelka SB Celje smo želeli ugotoviti prepoznavanje zdravstvene pismenosti koronarnih bolnikov in način prepoznavanja. Pri koronarnih bolnikih, hospitaliziranih na istem oddelku, smo želeli ugotoviti izhodiščno stopnjo zdravstvene pismenosti in oceniti spremembo po izvajanju strukturirane zdravstvene vzgoje. Zanimalo nas je tudi, ali je starost in izobrazba povezana s stopnjo zdravstvene pismenosti. Raziskovalna metodologija: v raziskavo smo vključili 38 medicinskih sester v zdravstveni negi kardiološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje in 119 zaporedno sprejetih bolnikov na kardiološki oddelek z ugotovljenim akutnim koronarnim sindromom ali angino pektoris.Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika. Podatke smo analizirali s programom IBM SPSS Statistics 19 in Microsoft Office Excel. Za analizo hipotez smo uporabili Kullbackov 2Î koeficient in t-test za odvisna vzorca. Za primerjavo razlik v povprečju med dvema skupinama smo uporabili t-test za neodvisna vzorca ter analizo variance ANOVA (F). Rezultati: v raziskavi je sodelovalo 38 zdravstvenih delavcev, večina (92,1 %) ženskega spola, s povprečno delovno dobo 18,8 let. Ugotovili smo, da zdravstveni delavci pri zdravstveno vzgojnem delu najpogosteje ocenijo, da imajo bolniki »osnovno stopnjo zdravstvene pismenosti«. Zdravstveni delavci za oceno zdravstvene pismenosti v klinični praksi ne uporabljajo nobenega od orodij in jo v 92 % ocenjujejo po lastnem občutku. Pri zdravstveno vzgojnem delu se zdravstveni delavci ne poslužujejo vseh metod, ki vplivajo na dvig zdravstvene pismenosti, večina (95 %) jih uporablja preprosti in bolniku razumljiv jezik. Med zdravstvenimi delavci, ki ocenjujejo različne stopnje zdravstvene pismenosti koronarnih bolnikov, pri uporabi zdravstveno vzgojnih metod, ki pripomorejo k boljši zdravstveni pismenosti bolnikov, ni statistično pomembnih razlik. V drugem delu raziskave je sodelovalo 119 bolnikov, povprečna starost 64 let, 74 % moških. Ugotovili smo, da sta starost in izobrazba povezani s stopnjo zdravstvene pismenosti koronarnih bolnikov. V povprečju je zdravstvena pismenost najvišja pri bolnikih starih do 60 let (=3,6), najnižja pa pri bolnikih starejših od 76 let (=3,1), (F=8,790, α=0,000). Ugotovili smo tudi, da bolniki s končano osnovno šolo dosegajo najnižjo stopnjo zdravstvene pismenosti =3,2), bolniki z višješolsko izobrazbo pa najvišjo stopnjo =3,8) (F=2,761, α=0,000). Naši rezultati kažejo, da strukturirana in individualno prilagojena zdravstvena vzgoja izboljša zdravstveno pismenost. V povprečju je zdravstvena pismenost koronarnih bolnikov pred strukturirano zdravstveno vzgojo nižja (=3,3) kot po izvedeni strukturirani zdravstveni vzgoji (=3,6), (t = -13,180, α=0,000). Sklep: koncept zdravstvene pismenosti je pri zdravstveni obravnavi bolnikov pomemben, zato je poznavanje le tega za zdravstvene delavce nujno. Je tudi eden od pomembnih pokazateljev kakovosti zdravstvene nege. Menimo torej, da je zdravstvena pismenost izziv za sodobno zdravstveno vzgojo s prilagajanjem komunikacijskih metod.
Ključne besede: zdravstvena pismenost, zdravstvena vzgoja, ocena, zdravstveni delavci.
Objavljeno: 01.09.2016; Ogledov: 1433; Prenosov: 225
.pdf Celotno besedilo (984,32 KB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici