11. The views and perceived experiences of prospective primary and subject teachers on forced remote education during the second COVID-19 lockdownKosta Dolenc, Mateja Ploj Virtič, Andrej Šorgo, 2023, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Amidst the COVID-19 pandemic, university students and teachers had to adapt to distance learning during the closures. To better understand the student experience during the second closure, a study was conducted at the University of Maribor, Slovenia. The study aimed to analyze the views and experiences of 244 prospective primary and secondary teachers from three faculties. The study found that students had a higher workload during the closure, resulting in a preference for synchronous forms of online education over asynchronous ones. Despite this, students generally had positive experiences with their teachers, except for lack of spontaneous discussions. They also missed the social interactions with their classmates, which highlights the importance of the social dimension of education. Additionally, students were expected to participate in domestic activities, which could have mixed impacts on their educational outcomes. In summary, the student experiences with online distance learning were mixed, positively impacting quality of life but not necessarily on the quality of schooling. The findings can serve as a guide for organizing study programs or courses for prospective teachers in online distance education.
Ključne besede: forced online distance education, prospective teachers, teacher education, university closure
Objavljeno v DKUM: 08.05.2024; Ogledov: 185; Prenosov: 4
 Povezava na datoteko |
12. Napovedni model poklicnih želja in odločitev osnovnošolcev s poudarkom na izbiri tehniških poklicev : doktorska disertacijaIgor Košak, 2024, doktorska disertacija Opis: Izbira ustrezne izobraževalne, in s tem tudi karierne poti, je ena izmed najpomembnejših odločitev, ki jih morajo sprejeti učenci ob koncu osnovnošolskega izobraževanja. Cilj našega dela je prepoznati: a) priljubljenost posameznih poklicev, b) dejavnike, ki bi lahko vplivali na poklicne želje in odločitev osnovnošolcev za karierno pot s poudarkom na izbiri tehniških poklicev ter c) razviti napovedne modele, s katerimi bi olajšali načrtovanje ukrepov za poklicno usmerjanje učencev.
V neeksperimentalno študijo smo vključili 4.534 učencev od 5. do 9. razreda 35 slovenskih osnovnih šol (starost 11 do 15 let), podatke smo zbirali z uporabo spletnega vprašalnika. S splošnim vprašalnikom, namenjenim vsem anketirancem, smo ob demografskih podatkih spremljali spremembe glede priljubljenosti poklicnih želja na 13 poklicnih področjih. Učenci 9. razreda so dodatno odgovarjali tudi o: (a) osebnih dejavnikih, ki vplivajo na izbiro poklica, (b) odnosu do tehniških poklicev, (c) nameri o izbiri tehniškega poklica in (d) o aktualni izbiri srednje šole.
Ugotavljamo, da so v celotni populaciji najbolj priljubljeni poklici, ki zahtevajo univerzitetno oziroma visokošolsko izobrazbo, poklici z zahtevano zaključeno osnovno šolo so na repu priljubljenosti. Najbolj priljubljeni so poklici v športu in kulturi, sledijo tehniško-tehnološki poklici, na tretjem mestu glede priljubljenosti so poklici v zdravstvu. Z leti šolanja se veča priljubljenost poklicev z zahtevano univerzitetno izobrazbo, upada pa priljubljenost poklicev, ki zahtevajo zaključeno osnovno šolo. Poklicne želje za opravljanje tehniško-tehnoloških poklicev, ki zahtevajo srednješolsko izobrazbo, opazno narastejo od 6. do 9. razreda. V raziskavi smo potrdili tudi stereotipno razliko v poklicnih željah za tehniške poklice med dečki in deklicami.
Med učenci 9. razreda osnovne šole so tehniško-tehnološki poklici, ki zahtevajo univerzitetno izobrazbo, na tretjem mestu najbolj priljubljenih poklicev, obstajajo pa statistično značilne razlike po spolu, ki so v prid dečkom. Med osebnimi dejavniki, ki vplivajo na oblikovanje poklicnih želja bi izpostavili, da prevladujejo dejavniki notranje (intrinzične) motivacije (»zanimivo delo«, »poklic, v katerem bom užival«, »poklic, ki bo izpolnil življenjske ambicije« in »poklic, ki nudi izzive«), medtem ko so se dejavniki zunanje (ekstrinzične) motivacije izkazali kot manj pomembni (»nasvet drugih« in »poklic prinaša slavo«). V povzetku zaznavamo, da imajo učenci 9. razreda v povprečju zelo pozitiven odnos do tehniških poklicev, česar nato ne zasledimo v njihovi nameri o izbiri tehniškega poklica, ki je izrazito nizka; statistično značilne razlike med spoloma zaznamo pri dečkih.
V sklepu povzamemo, da v kolikor je družbeni cilj vključiti več učencev v smeri tehniško-tehnološkega izobraževanja ter v nadaljevanje njihove poklicne poti v tej smeri, moramo sprejeti več učinkovitih intervencij in ukrepov, ne le za spodbujanje zanimanja za tehniško-tehnološke poklice med mladimi, temveč predvsem za aktualno pretvorbo njihovih želja v konkretne odločitve.
Ključne besede: Slovenija, osnovne šole, poklicne želje osnovnošolcev, tehniški poklici, osebni dejavniki, odnos do tehniških poklicev, namera o izbiri tehniškega poklica, poklicna odločitev
Objavljeno v DKUM: 23.04.2024; Ogledov: 235; Prenosov: 56
 Celotno besedilo (4,16 MB) |
13. Development and validation of the "Mentoring for effective teaching practicum instrument"Mateja Ploj Virtič, Andre Du Plessis, Andrej Šorgo, 2023, izvirni znanstveni članek Opis: In the context of improving the quality of teacher education, the focus of the present work was to adapt the Mentoring for Effective Primary Science Teaching instrument to become more universal and have the potential to be used beyond the elementary science mentoring context. The adapted instrument was renamed the Mentoring for Effective Teaching Practicum Instrument. The new, validated instrument enables the assessment of trainee teachers' perceived experiences with their mentors during their two-week annual teaching practicum at elementary and high schools. In the first phase, the original 34-item Mentoring for Effective Primary Science Teaching instrument was expanded to 62 items with the addition of new items and items from the previous works. All items were rephrased to refer to contexts beyond primary science teaching. Based on responses on an expanded instrument received from 105 pre-service teachers, of whom 94 were females in their fourth year of study (approx. age 22-23 years), the instrument was reviewed and shortened to 36 items classified into six dimensions: personal attributes, system requirements, pedagogical knowledge, modelling, feedback, and Information and Communication Technology due to outcomes of Principal Component and Confirmatory Factor analyses. All six dimensions of the revised instrument are unidi-mensional, with Cronbach alphas above 0.8 and factor loadings of items above 0.6. Such an instrument could be used in follow-up studies and to improve learning outcomes of teaching practice. As such, specific and general recommendations for the mentee, mentors, university lecturers, and other stakeholders could be derived from the findings to encourage reflection and offer suggestions for the future.
Ključne besede: mentoring, teacher education, teaching practicum
Objavljeno v DKUM: 15.04.2024; Ogledov: 217; Prenosov: 24
Celotno besedilo (2,39 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
14. In the search for the ideal mentor by applying the "Mentoring for effective teaching practice instrument"Mateja Ploj Virtič, Andre Du Plessis, Andrej Šorgo, 2023, izvirni znanstveni članek Opis: The study aims to explore and analyse the perceived experiences of Slovenian pre-service teachers with their mentors during their teaching practicum, by using the "Mentoring for effective teaching practice instrument (METPI)". Conclusions were based on 105 responses using paper and pencil, collected from Slovenian preservice teachers in their 4th year of study. The initial set of 62 items was shortened to 36 items for inclusion in the models. From two concurrent SEM models, it was concluded that students found their experiences related to Hudson's five-factor model, consisting of personal attributes of their mentor, modelling, pedagogical knowledge, system requirements and feedback, to be satisfactory, while their experience pertaining to Information and Communication Technology as a new, additional factor with reference to their mentor, was unsatisfactory. Several recommendations are made related to the dimensions, especially pertaining to Information and Communication Technology (ICT) tools.
Ključne besede: ICT, mentoring pre-service teachers, METPI, teacher professional knowledge, teaching practicum
Objavljeno v DKUM: 15.04.2024; Ogledov: 238; Prenosov: 22
Celotno besedilo (1,42 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
15. The idea that digital remote learning can happen anytime, anywhere in forced online teacher education is a mythAndrej Šorgo, Mateja Ploj Virtič, Kosta Dolenc, 2023, izvirni znanstveni članek Opis: An involuntary international experiment in which the entire student population was switched to digital remote learning due to the measures to stop COVID-19 put the paradigm of "anytime, anywhere learning" to the test. Online survey responses were obtained from 281 preservice primary and subject teachers. Using Structural Equation Modelling, connections were examined by inspection of path coefcients between constructs quality of personal digital technology, satisfaction, health, well-being, motivation, and physical activity. Problems with the quality of personal digital technology had a moderate infuence on all constructs except motivation. Satisfaction infuenced all constructs, well-being, and health the most. When comparing responses of the bottom and top third students based on the quality of personal digital technology, it was found that students who did not have the appropriate technology and workspace were less satisfed and sufered more. This is refected in an increased incidence of problems related to health, well-being, and physical activity, along with a decrease in motivation. At least for the technologically deprived, the paradigm of "anytime, anywhere learning" is a myth. The study highlights the need for educational institutions to provide adequate technology and workspaces for all students in order to support their well-being and motivation during remote learning.
Ključne besede: digital technology, health, online education, satisfaction, well-being
Objavljeno v DKUM: 15.02.2024; Ogledov: 331; Prenosov: 20
Celotno besedilo (961,71 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
16. What is worth retaining from the COVID-19 experience on remote online education in the prospective teacher education?Mateja Ploj Virtič, Kosta Dolenc, Andrej Šorgo, 2023, izvirni znanstveni članek Opis: The COVID-19 pandemic reshaped the educational landscape, including the training of prospective teachers. This study explores prospective teachers' experiences of transitioning to online distance education (ODE) and their intentions regarding the preferred teaching scenarios they wish to use in their future in-service practice. In the sample of 281 prospective teachers, we found interesting results: (a) smartphones offer very limited opportunities for active participation in ODE; (b) connectivity is the weakest point in ODE; (c) personal digital infrastructure and study conditions influence intention to choose teaching scenarios in ODE, when in the role of teacher, while group size does not. We can safely assume that online distance education will survive in some educational pockets but due to numerous limitations, it will not become a dominant current in teacher education.
Ključne besede: teachers education, COVID-19 experience, online distance education
Objavljeno v DKUM: 13.02.2024; Ogledov: 276; Prenosov: 27
Celotno besedilo (902,58 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
17. Vloga predmetnega učitelja v sodobni šoli2023 Opis: V zadnjem desetletju smo priča velikim tehnološkim, družbenim in socialnim spremembam. Razlike med posamezniki v družbi so vse večje in kapitalizem počasi, a vztrajno spreminja človeške vrednote. Otroci so najbolj ranljivi deležniki te družbe, zato jim je potrebno zagotoviti kvalitetno vzgojo in izobraževanje. Vloga predmetnega učitelja v sodobni šoli je zato zelo odgovorna. Zahteva redno refleksijo lastne prakse in načrtovanje izboljšav. Ob tem pa zahteva še vseživljenjsko izobraževanje in vključevanje novosti v pedagoški proces. Prispevki v monografiji obravnavajo različne vidike izobraževanja na predmetni stopnji: varnostni vidik poučevanja kemije, ustvarjalnost in njeno povezavo s tehniškim izobraževanjem in skrb za pozitivno učno klimo pri pouku biologije. Aktualne teme so namenjene predmetnim učiteljem naravoslovnih predmetov, matematike in tehnike ter študentom, ki se za ta poklic izobražujejo.
Ključne besede: predmetni učitelj, varnost pri pouku kemije, ustvarjalnost, pozitivna učna klima in avtentično poučevanje matematike
Objavljeno v DKUM: 09.02.2023; Ogledov: 756; Prenosov: 107
Celotno besedilo (5,82 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
18. Izzivi in priložnosti tehniškega izobraževanjaBoris Aberšek, 2021, zbornik Opis: Živimo v času, ko je tehnološki razvoj tako hiter, da mu le stežka sledimo. Robotizacija, avtomatizacija procesov in umetna inteligenca niso več virtualni pojmi, temveč jih srečujemo že v vsakdanjem življenju. Globalizacija in konkurenčnost v industriji brezkompromisno zahtevajo nove tehnološke rešitve, ob tem pa se pojavljajo tudi novi izzivi in priložnosti izobraževanju. Zato je v tem času toliko bolj pomembno, da raziskujemo drugačne pristope, ki bodo učence ne le naučili temeljnih znanj, ampak vzpodbujali ustvarjalno razmišljanje in krepili zmožnost reševanja problemov. Pričujoča monografija je nastala po burnem letu nepredstavljivih sprememb. Pandemija je močno posegla v ustaljene načine dela in dodatno pospešila spremembe, ki so se nakazovale s tehnološkim razvojem. Poudarek v monografiji je zato prav na tehnološki pismenosti in vključevanju tehnologij v proces izobraževanja. Izsledki predstavljenih raziskav bodo odlično izhodišče vsem deležnikom tehniškega izobraževanja: raziskovalcem, učiteljem TIT, ki se spopadajo z izzivi tehniškega izobraževanja in študentom, bodočim učiteljem TIT, ki potrebujejo smernice za iskanje priložnosti tehniškega izobraževanja v prihodnje. Prispevki v publikaciji temeljijo na zaključnih del študentov Oddelka za tehniko Fakutlete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru, ki izpostavljajo pomembne vidike tehniškega izobraževanja in ponujajo smernice za posodobitev učnega načrta.
Ključne besede: tehniško izobraževanje, tehnološka pismenost, sodobne tehnologije, prostorska predstavljivost, kritično mišljenje
Objavljeno v DKUM: 23.12.2021; Ogledov: 918; Prenosov: 176
Celotno besedilo (10,29 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
19. Izkušnje študentov univerze v Mariboru z mentorji na pedagoški praksiJernej Kotnik, 2021, magistrsko delo Opis: Za učitelje pripravnike je ena izmed najpomembnejših izkušenj strnjena pedagoška praksa. Na to izkušnjo močno vpliva tudi izbran mentor. Da bi lahko izboljšali izkušnje učiteljev pripravnikov, so se mnogi znanstveniki poglobili v to tematiko. Nastali so različni modeli mentoriranja, ki so definirali, kaj in kako vpliva na izkušnje učiteljev pripravnikov na pedagoški praksi. Dandanes najbolj uporabljen in razdeljen je Hudsonov model mentoriranja, ki pravi, da na izkušnjo močno vpliva mentor in sledečih pet faktorjev: osebnostne lastnosti mentorja, sistemske zahteve, pedagoško znanje, strategije poučevanja in podajanje povratnih informacij. Želeli smo raziskati, kako teh pet faktorjev vpliva na izkušnje z mentorji v okolici Maribora. Podobno raziskavo so že izpeljali na Tajskem in le-ta je pokazala, da mentorji podajajo pomanjkljive povratne informacije ali pa jih sploh ne podajajo.
Na osnovi Hudsonovih faktorjev smo sestavili vprašalnik ter ga razdelili med študente, ki se izobražujejo za mesta učiteljev. Raziskava je pokazala, da imajo študentje v večini dobre izkušnje z mentorji, še posebej dobre rezultate smo dobili za prvi Hudsonov faktor (osebne lastnosti mentorja), pomanjkljivosti pa so se pokazale predvsem pri uporabi informacijsko- komunikacijske tehnologije.
Ključne besede: mentorstvo, pedagoška praksa, Hudson, model mentoriranja
Objavljeno v DKUM: 15.11.2021; Ogledov: 843; Prenosov: 81
Celotno besedilo (1,33 MB) |
20. Problemski pouk pri tehniki in tehnologiji v osmem razredu osnovne šoleAndrej Velikonja, 2021, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo z naslovom Problemski pouk pri tehniki in tehnologiji v osmem razredu osnovne šole je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Teoretični del je razdeljen na dva sklopa. V prvem sklopu so predstavljena izhodišča za sodoben, kakovosten pouk, ki sledi kompetencam vseživljenjskega učenja (kompetencam 21. stoletja). Drugi sklop je posvečen strukturi učnega načrta predmeta Tehnika in tehnologija v osnovni šoli (Učni načrt, 2011).
Na podlagi teoretičnih izhodišč smo pri predmetu tehnika in tehnologija v osmem razredu osnovne šole načrtovali didaktične sklope, zasnovali in izvajali vsebine tehnike in tehnologije po predstavljenih izhodiščih, metodah in oblikah na učenca usmerjenega pouka ter opazovali rezultate.
Za analizo so bile uporabljene osnovne opisne statistike in kvalitativne metodološke metode (spremljanje dejavnosti, anekdotični zapisi in fotografsko spremljanje dejavnosti).
Cilj naloge je bil analizirati naslednje vidike:
– didaktični in metodični vidiki načrtovanja in izvedbe nalog z vidika ciljev in kompetenc 21. stoletja,
– načrtovanje didaktičnih sklopov, ki zajemajo ustvarjalne vsebine področja tehnike in tehnologije v osmem razredu osnovne šole,
– vpliv prostorskih in materialnih pogojev dela na izvedbo zastavljenih nalog,
– vrednotenje postopkov dela in rezultatov dela učencev, ki so nastali na podlagi meril, oblikovanih v okviru načrtovanih vsebin pouka.
Ključne besede: osnovna šola, tehnika in tehnologija, problemski pouk, kompetence 21. stoletja
Objavljeno v DKUM: 25.05.2021; Ogledov: 1286; Prenosov: 207
Celotno besedilo (5,65 MB) |
