SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 42
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
PRIMERJAVA JAVNE IN WALDORFSKE OSNOVNE ŠOLE Z VIDIKA UČNIH NAČRTOV IZBRANIH PREDMETOV ZA PRVO TRILETJE
Nataša Bukovšek Kosi, 2010, diplomsko delo

Opis: Z osamosvojitvijo naše države Republike Slovenije se je spremenilo marsikaj. Trenutno se naša država Republike Slovenija spoprijema z nalogo lastninjenja. Vse kar je bilo nekoč državno, prehaja v privatne roke. Posesti, gozdovi, stavbe…. Zame, za bodočo učiteljico, pa je zanimiva predvsem privatizacija šolstva. V svoji diplomski nalogi sem tako izpostavila problem in naredila primerjavo državne (javne) devetletne osnovne šole in waldorfske (zasebne) devetletne osnovne šole. S primerjavo predmetnikov in s primerjavo štirih izbranih predmetov (spoznavanje okolja, likovna vzgoja, športna vzgoja in glasbena vzgoja), sem tako potešila svoje zanimanje o razlikah samega vzgojno-izobraževalnega sistema. Pri izdelavi diplomske naloge sem uporabila deskriptivno in komparitivno metodo ter metodo analize in sinteze. Ob odkrivanju lastnosti državne in waldorfske devetletne osnovne šole sem ugotovila, da so obstoječe razlike med njima zasnovane na idejni zasnovi njihovih pedagoških filozofij. Primerjava predmetnikov je pokazala, da vsebuje šest obveznih predmetov prvega triletja državne (javne) devetletne osnovne šole povprečno večjo število ur kot isti predmet waldorfske (zasebne) devetletne osnovne šole. Prav tako pa lahko iz analize primerjave izbranih predmetov obeh šol povzamem, da se prav pri vseh predmetih pojavljajo razlike, nekje velike nekje pa zelo male. Pri nobenem izbranem predmetu ni bilo opaziti, da bi bila učna načrta ene ali druge osnovne šole med seboj identična. Razlike se pokažejo vsaj pri eni stvari: ali pri opredelitvi predmeta, ali pri splošnih ciljih ali didaktičnih priporočilih. Tako lahko trdimo, da sta obe devetletni osnovni šoli nenadomestljivi. Odvisno od stališča: oba vzgojno-izobraževalna sistema imata po mojem mnenju svoje prednosti in pomanjkljivosti.
Ključne besede: Waldorfska (zasebna) osnovna šola, državna (javna) osnovna šola, učni načrti, predmetnik
Objavljeno: 11.10.2010; Ogledov: 3110; Prenosov: 344
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

2.
PROSTI ČAS OTROK V PRVEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLE
Bojana Kukovec, 2011, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Družina ni samo biološka struktura, je vir posameznikovega duševnega razvoja, njegove duhovne in osebnostne rasti. Vpliv družine se ne kaže samo v vzgoji, eksistencialno pomembno je že to, da daje posamezniku okrilje, v katerem doživlja ljubezen in sprejemanje in v katerem se čuti zaželenega in varnega. Izrednega pomena za družino je tudi skupno preživljanje prostega časa. Namen diplomske naloge je bil ugotoviti, kako otroci prvega triletja osnovne šole preživljajo prosti čas doma, v šoli in v institucijah izven šole. Pri izdelavi diplomskega dela je bil uporabljen vzorec 120 staršev otrok prvega, drugega in tretjega razreda dveh osnovnih šol. Podatki so bili zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika in obdelani z ustreznimi statističnimi postopki, in sicer na nivoju deskriptivne in inferenčne statistike. V raziskavi je bilo ugotovljeno, da je prosti čas otrok kvalitetno preživet. Dejavnosti, ki jih otroci v prostem času preživljajo z družino, so številne in raznolike. Starši znajo prisluhnit željam in interesom otrok ter temu primerno prilagoditi svoje obveznosti. Interesne dejavnosti v šoli so pogosto obiskane, otrokom so dane tudi možnosti učenja nemškega in angleškega jezika. Udeležba otrok v izvenšolskih dejavnostih je nižja. Prosti čas tudi danes ohranja svojo vlogo. Starši se zavedajo, da otroci skozi preživljanje prostega časa zadovoljujejo potrebo po počitku in razvedrilu ter se hkrati učijo za življenje.
Ključne besede: Ključne besede: otrok, družina, prosti čas, igra, prvo triletje osnovne šole, interesne dejavnosti, izvenšolske dejavnosti
Objavljeno: 14.06.2011; Ogledov: 2649; Prenosov: 302
.pdf Celotno besedilo (1,91 MB)

3.
RAVNATELJEVO SPREMLJANJE IN USMERJANJE UČITELJEVEGA DELA
Nina Tement, 2011, diplomsko delo

Opis: Velikega pomena je, da šole učencem nudijo kakovostno izobrazbo in da zaposlujejo ljudi, ki svoje poučevanje nenehno izboljšujejo in ga prilagajajo razmeram v bližnjem okolju in po svetu. Kakovostna izobrazba namreč omogoča učencem, da se razvijejo v odgovorne in samozavestne osebe, ki znajo preživeti v informacijski dobi, katero zaznamuje hitro povečevanje števila informacij. V praksi pa smo še vedno velikokrat priča individualizmu v šolah, zavračanju novih idej in medsebojnega sodelovanja. Ravnatelji, katerih glavna naloga bi morala biti skrb za kakovostno šolo, saj je to vendar glavni namen te organizacije, so zasipani s kupi administrativnih obvez in izgubljajo stik s tem, kar je v šoli zares pomembno. Zato sem v teoretičnem delu diplomskega dela predstavila pomembnost in pravilen način izvajanja spremljave učiteljevega dela. Predvsem sem se osredotočila na neposredno opazovanje učnega procesa (hospitacije), ki ima veliko neizkoriščenega potenciala v slovenskih šolah. S pravilnim, pogostejšim in doslednejšim izvajanjem, bi lahko nepredstavljivo izboljšali kakovost učenja in poučevanja. V empiričnem delu diplomskega dela sem žal ugotovila, da se v slovenskih šolah hospitacije izvajajo največkrat dvakrat letno in pri učiteljih še vedno pogosto vzbujajo negativne občutke. Da bi spremenili ta negativen odnos, bi morali o koristnosti hospitacij seznaniti že bodoče učitelje, pa tudi spremeniti zakonodajo, ki tako ohlapno določa spremljavo učiteljevega dela. Iz slovenskih šol bi morali pregnati individualizem, zaprtost posameznih oddelkov in strah pred kritiko. Učitelje bi morali motivirati k izboljševanju svojega dela in spodbujati medsebojno sodelovanje ter izmenjavo mnenj na šolah in tudi med šolami. S pozitivnim pristopom k hospitacijam lahko dosežemo večje zadovoljstvo pri učiteljih, večjo kakovost poučevanja in bolj kakovostno šolo. Zakaj se potem še kar upiramo?
Ključne besede: vodenje za kakovost, kakovostna šola, kakovostno učenje in poučevanje, učitelji, ravnatelj, hospitacije, spremljanje in usmerjanje učiteljevega dela
Objavljeno: 19.07.2011; Ogledov: 2984; Prenosov: 483
.pdf Celotno besedilo (2,06 MB)

4.
STRES PRI UČITELJIH PRVEGA, DRUGEGA IN TRETJEGA TRILETJA
Andreja Frece, 2011, diplomsko delo

Opis: Stres je postal bolezen sodobnega sveta, še posebej izrazit je na delovnem mestu. Poklic učitelja pri tem ni izjema, saj se učitelji soočajo z vse hitrejšim tempom dela, vedno več nalogami in zahtevami ter pomanjkanjem časa za njihove uresničitve. V teoretičnem delu je opisana učiteljeva vloga in osebnost ter vzroki stresa, njegovi znaki in spoprijemaje z njim. Namen empiričnega dela je bil raziskati vzroke in stopnjo stresne obremenjenosti učiteljev prvega, drugega in tretjega triletja, v kolikšni meri se znaki stresa odražajo pri njih in kaj predlagajo za zmanjševanje stresa na delovnem mestu. Raziskava je pokazala, da je za učitelje najbolj stresna nedisciplina učencev pri pouku, nespoštovanje učiteljeve avtoritete in nemoč pri učenčevih stiskah doma, kar kaže, da so največji vir učiteljevega stresa situacije glede učencev, na drugem mestu so situacije glede staršev in na tretjem glede pomanjkanja časa. Na učiteljevo delo vplivajo tudi situacije iz zasebnega življenja, kot je pomanjkanje prostega časa, zdravstvene težave in premalo časa za družino. Na delovnem mestu se to najbolj kaže kot kronična utrujenost, živčnost, napetost in motnje spanja. Pri delu se tako učitelji težje skoncentrirajo, se znajdejo v časovni stiski, zato še pred koncem ene naloge mislijo na drugo. Učitelji si za zmanjšanje stresa najpogosteje dobro organizirajo delo, ohranjajo smisel za humor, si postavijo realne cilje, doma pa grejo v naravo ter imajo podporo družine in prijateljev. Sami so predlagali manj administracije in obšolskih dejavnosti, večjo avtonomijo, večji ugled poklica v družbi in sodelovanje staršev z njimi.
Ključne besede: učitelj, stres, stresorji, izgorevanje, obvladovanje stresa
Objavljeno: 14.06.2011; Ogledov: 1110; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

5.
Medvrstniško nasilje preko interneta
Nadja Venema Bačun, 2012, diplomsko delo

Opis: V tej diplomski nalogi sem se ukvarjala s problemom medvrstniškega nasilja preko interneta in mobilne telefonije. Zanimanje za to temo je predvsem spodbudila lastna uporaba interneta ter pojavljanje te vrste problematike v tujini, kjer so bile izvedene že kar obsežne raziskave. Rezultate teh raziskav sem uporabila tudi pri svojem delu ter se navezovala na njih skozi svojo diplomsko nalogo.Potegnila sem vzporednice med tradicionalnim in internetnim nasiljem ter ugotavljala, kako in kje poteka nasilje preko interneta. Z razmahom strani za socialno mreženje se je družabno življenje otrok in mladostnikov preselilo na internet in s tem so se pojavile nove priložnosti za nasilneže. Prav tako so me zanimali preventivni ukrepi in predlogi, ki jih podaja stroka za varno uporabo interneta. Namen empiričnega dela je bil ugotoviti razširjenost te vrste nasilje med osnovno in srednješolci na širšem mariborskem območju. Zanimalo me je v koliki meri so se otroci in mladostniki že srečali s to vrsto nasilja in kakšen odnos imajo do njega. Podatke sem pridobila z anketnim vprašalnikom. Rezultati so pokazali, da se ta vrsta nasilja pojavlja v meri, ki jo ugotavljajo že raziskave iz tujine. Veliko te vrste nasilja se pojavlja preko strani za socialno mreženje, ki jih učenci in dijaki tudi največ uporabljajo. Veliko je groženje, širjenja govoric ipd. Otroci in mladostniki imajo do tega nasilja v veliki meri odklonilen odnos in menijo, da to predstavlja resen problem. Šole bi se morale zavestno usmerjati v preventivno delovanje na področju nasilja preko interneta in internetne varnosti. Res je, da je to nasilje zelo težko obvladovati in nadzorovati, vendar je učence dokaj enostavno opremiti s potrebnimi znanji s katerimi zaščitijo sami sebe.
Ključne besede: nasilje preko interneta, varna uporaba interneta, socialno mreženje, vrstniško nasilje, tradicionalno nasilje
Objavljeno: 12.06.2012; Ogledov: 2590; Prenosov: 375
.pdf Celotno besedilo (793,70 KB)

6.
STALIŠČA OSNOVNOŠOLSKIH UČITELJEV DO ŠOLSKE IN VRSTNIŠKE MEDIACIJE
Nataša Žgajner, 2015, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo se nanaša na stališča osnovnošolskih učiteljev do šolske in vrstniške mediacije. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kakšna je seznanjenost učiteljev z mediacijo, kakšne prednosti vidijo v njej ter njihova osebna mnenja o uspešnosti mediacije na šolah, kjer poučujejo. Zanimalo nas je, ali pri tem obstajajo statistično pomembne razlike glede na čas izvajanja mediacije na šolah, status učiteljev (učitelj – učitelj mediator) in glede na stopnjo, na kateri pretežno poučujejo. V raziskavi, ki temelji na priložnostnem neslučajnostnem vzorcu, je sodelovalo 129 učiteljev iz desetih šol iz štajerske regije, kjer izvajajo mediacijo. Podatke smo zbrali s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika. Rezultati so pokazali, da učitelji mediatorji proces izvajajo občasno, ko je to potrebno. V večini so učitelji s šolsko mediacijo dobro seznanjeni in menijo, da je le-ta zelo pomemben del delovanja vsake šole. Raziskava je pokazala tudi, da učitelji kot najprimernejše kandidate za vrstniške mediatorje navajajo moralno odgovorne učence. Niso pa najbolj prepričani, ali so vrstniki res boljši mediatorji – iz vidika razumevanja težav sovrstnikov. Ugotovili smo, da po mnenjih učiteljev izvajanje vrstniške mediacije nima vpliva na uspešnost šolske mediacije.
Ključne besede: učitelj, konflikt, vzgoja, šolska mediacija, vrstniška mediacija.
Objavljeno: 08.10.2015; Ogledov: 466; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (787,79 KB)

7.
STARŠI IN IZBIRA OSNOVNE ŠOLE ZA OTROKA
Kaja Bicskey, 2013, diplomsko delo

Opis: Splošna deklaracija o človekovih pravicah pravi, da ima vsak človek pravico do izobrazbe. Po Beli knjigi o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji mora država vsaj v obdobju do-univerzitetnega izobraževanja zagotoviti brezplačnost le-tega, starši pa so po 103. členu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur. l. RS št. 69/2004) dolžni po svojih močeh skrbeti za šolanje svojih otrok glede na njihove sposobnosti, nagnjenja in želje. Starši naj bi svojega otroka vpisali v tisto osnovno šolo, ki jim glede na šolski okoliš pripada, vendar pa to ni obvezno; starši lahko otroka vpišejo tudi v osnovno šolo, ki je izven njim pripadajočega šolskega okoliša, vendar le, če slednja s tem ob upoštevanju svojih zmogljivosti in kapacitet soglaša. Na starševsko izbiro osnovne šole za otroka vplivajo številni dejavniki. V tej diplomski nalogi bomo analizirali dejavnike, ki jih starši bodočih osnovnošolcev ocenjujejo kot pomembne v zvezi s šolo, ki jo bo obiskoval njihov otrok. Raziskava je pokazala, da starši kot najbolj pomembne ocenjujejo dejavnike, ki so povezani z zadržki do drugih narodov oziroma kultur, dejavnike, ki so vezani na praktične oziroma osebne razloge, dejavnike, vezane na "status" šole, stavbo in okolico, ter dejavnike, ki se nanašajo na zaposlene, njihove medsebojne odnose in odnose do učencev. Raziskava je prav tako pokazala, da večina staršev še vedno izbere kar tisto osnovno šolo, ki jim glede na šolski okoliš pripada.
Ključne besede: družina, izobraževanje, šola, šolski okoliš, pravica staršev do izbire šole za svoje otroke.
Objavljeno: 27.09.2013; Ogledov: 1177; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

8.
STALIŠČA OSNOVNOŠOLSKIH UČITELJEV DO KONFLIKTOV
Leonida Golob, 2013, diplomsko delo

Opis: Konflikti so bili, so in bodo vedno del naše družbe, zato se jim tako v življenju kot v šoli ne moremo nikoli povsem izogniti. Pomembno je, da jih skušamo v največji možni meri razumeti in jih reševati na konstruktiven način. Na šolah strokovni delavci ne bi smeli delovati v smeri preprečevanja konfliktov (npr. uporaba videonadzora, najem varnostnikov …), saj je ena izmed njihovih nalog naučiti učence, kako se pravilno odzivati nanje. Pri tem bi morali učitelji v prvi vrsti predstavljati zgled učencem, saj bi lahko le tako nanje prenesli model konstruktivnega reševanja konfliktov. Pri nas je eden izmed takšnih modelov vrstniška mediacija, ki učence uči, kako s pomočjo tretje osebe mirno rešiti konfliktne situacije s sprto stranjo. Namen diplomskega dela je bil raziskati stališča učiteljev do konfliktov. V raziskavi sta bili uporabljeni deskriptivna in kavzalno-neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja. Vanjo so bili vključeni učitelji devetih osnovnih šol celjske regije. Rezultati anketnega vprašalnika so pokazali, da učitelji na konflikte gledajo zelo pozitivno. Nanje se v življenju najpogosteje odzivajo tako, da s sprto stranjo dosegajo kompromise, v šoli pa največkrat tako, da skupno rešitev dosežejo s sodelovanjem. Na konflikte se samo občasno enako kot v šoli odzivajo tudi izven nje. Projekte, ki so namenjeni za učenje reševanja konfliktnih situacij in jih izvajajo na šoli, ocenjujejo kot uspešne, predvsem šolsko in vrstniško mediacijo. Učitelji bolj zaznavajo pozitivne kot negativne posledice konfliktov. Izpostavljajo, da se konfliktom v šoli nikakor ne moremo izogniti, zase pa menijo, da so dovolj usposobljeni za konstruktivno razreševanje konfliktov med učenci. V raziskavi nas je poleg stališč učiteljev do konfliktov zanimal tudi vpliv šolske mediacije na učiteljevo stališče do konfliktov. Naša raziskava je pokazala nekatere pozitivne smernice, ki v prihodnosti nakazujejo pomembno vlogo mediacije v slovenskih šolah.
Ključne besede: konflikti, odzivi na konflikte, konflikti v šoli, konstruktivno reševanje konfliktov, mediacija, vrstniška mediacija, potek vrstniške mediacije
Objavljeno: 07.10.2013; Ogledov: 1051; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

9.
MOTIVACIJA UČENCEV V PROCESU OSNOVNEGA BALETNEGA IZOBRAŽEVANJA
Martina Kramer, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo raziskovali motivacijo učencev v procesu osnovnega baletnega izobraževanja. V teoretičnem delu smo predstavili baletno izobraževanje v Republiki Sloveniji in opredelili njegov pozitivni vpliv na razvoj otrok in mladostnikov. Nadalje smo opredelili pojem motivacije in proučili njen pomen za učenje baleta, saj le motivirani učenci v baletni aktivnosti vztrajajo ter v največji meri razvijejo svoj plesni potencial. Proučili smo vpliv socialnih dejavnikov pri učenju baleta ter predstavili motivacijske strategije, s katerimi lahko učitelji spodbujajo in dvigujejo motivacijo učencev. V empiričnem delu smo preverjali motive učencev za obiskovanje baleta in njihovo storilnostno motivacijo. Ugotavljali smo, kakšen vpliv imajo vsebine baletnega pouka in učiteljeve lastnosti na motivacijo učencev. Pri tem nas je zanimal obstoj razlik med učenci glede na razred šolanja, zadovoljstvo z lastnim plesanjem in glede na to, kdo je želel, da so začeli plesati. Temeljne ugotovitve raziskave, ki je bila opravljena z anketnim vprašalnikom v aprilu 2013, na vzorcu 244 učencev Konservatorija za glasbo in balet v Ljubljani in Mariboru kažejo, da učence k obiskovanju baleta najbolj pritegnejo motivi zadovoljstva in užitka ter razvijanja plesnih sposobnosti. Med vsebinami baletnega pouka učenci najraje nastopajo v gledališču, pri učiteljih pa najbolj cenijo njihove poklicne spretnosti. Vzrok svoje uspešnosti v največji meri pripisujejo vloženemu trudu in vztrajnosti. V njih se prepletata želja po uspehu in strah pred neuspehom.
Ključne besede: motivacija, balet, baletno izobraževanje, storilnostna motivacija, baletna šola, baletni plesalci
Objavljeno: 25.04.2014; Ogledov: 926; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (935,85 KB)

10.
Projekt Zaščitništvo z vidika zaščitnikov, mezinčkov in staršev
Nina Nahtigal, 2014, diplomsko delo

Opis: Otrok z vstopom v šolo vstopa v novo okolje, v katerem so odnosi, način dela in pričakovanja drugačni od tistih, ki jih je otrok vajen iz predšolskega obdobja. Z namenom, da bi prvošolci v novem okolju čim bolje zaživeli, nekatere šole izvajajo projekt Zaščitništvo, v katerega so vključeni prvošolci in devetošolci. Prvošolci se imenujejo mezinčki, torej tisti, ki so najmanjši, oboji pa s skupnimi druženji pridobivajo pomembne socialne, moralne in osebnostne izkušnje. Projekt s povezovanjem najstarejše in najmlajše generacije v šoli vpliva tudi na preprečevanje nasilja in ima vzgojno funkcijo. V teoretičnem delu naloge smo razpravljali o ozadju projekta Zaščitništvo. Zanimale so nas šola kot institucija, ki izobražuje in vzgaja, problematika nasilja v njej ter značilnosti razvoja otrok in mladostnikov. V empiričnem delu prikazujemo rezultate raziskave, ki temelji na anketnem vprašalniku za zaščitnike, mezinčke in starše. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kakšno je stanje izvajanja projekta v praksi. Zanimalo nas je, kakšne so podobnosti in razlike v izvajanju projekta na posameznih šolah. Primerjava mnenj zaščitnikov, mezinčkov in staršev je pokazala njihovo različno dojemanje vloge in izvedbe projekta Zaščitništvo ter na pozitiven vpliv na razvoj zaščitnikov in mezinčkov.
Ključne besede: projekt Zaščitništvo, zaščitniki in mezinčki, starši, vzgojno delovanje šole, nasilje, otrokov razvoj, vzgojni projekti
Objavljeno: 26.05.2014; Ogledov: 577; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (1,92 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici