1. Empatija osnovnošolskih učiteljev in njen pomen pri delu v razredu : magistrsko deloTiana Golob, 2024, magistrsko delo Opis: Empatija se izpostavlja kot pomembna sposobnost učitelja, ki predstavlja temelje za pozitiven odnos z učenci ter prispeva k učinkovitemu poučevanju. V tuji literaturi se pogosto uporablja izraz empatija učitelja (teacher empathy), ki ne pomeni empatije posameznika, ki je slučajno po poklicu učitelj, temveč je ta pojem kompleksnejši. Gre za stopnjo, do katere učitelj deluje z namenom globljega razumevanja učenčevega osebnega in socialnega ozadja ter občutenja skrbi kot odziv na pozitivna ali negativna čustva učenca. Cooper v kontekstu šole opredeljuje tri ključne oblike empatije: temeljno, poglobljeno in funkcionalno empatijo. Namen magistrskega dela je bil proučiti empatijo učitelja in predstaviti njen pomen za vzgojno-izobraževalno delo. Ugotoviti se želi, kakšna je povprečna stopnja empatije slovenskih učiteljev, kako gledajo na koristnost empatije pri delu v razredu in kako se to povezuje s pomembnostjo prakticiranja posamezne oblike empatije v razredu, kot tudi ovirami, ki jih pri tem zaznavajo. Pri tem se želi prav tako ugotoviti, ali se pojavljajo razlike v odgovorih učiteljev glede na stopnjo, na kateri poučujejo, in koliko let že poučujejo. V raziskavi je sodelovalo 248 osnovnošolskih učiteljev. Rezultati so pokazali, da glede na odgovore učiteljev razlik v doseženi stopnji empatije med učitelji ni moč pripisovati ne stopnji, na kateri poučujejo, ne številu let delovne dobe iz poučevanja. Razredni učitelji so v primerjavi s predmetnimi pripisali večjo pomembnost poglobljeni obliki empatije in izrazili večje strinjanje z nekaterimi vplivi empatije učitelja na njegovo delo v razredu. Pri dejavnikih, ki jih učitelji zaznavajo kot oviro pri prakticiranju empatije, so več teh zaznali predmetni učitelji. Glede na leta dela poučevanja se med učitelji kažejo razlike le v odgovorih, ki se nanašajo na zaznavanje ovir pri prakticiranju empatije. Največ dejavnikov so kot oviro pri prakticiranju empatije zaznali učitelji, ki so šele na začetku svoje poklicne poti.
Ključne besede: empatija učitelja, oblike empatije, učenci, osnovna šola
Objavljeno v DKUM: 14.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 25
 Celotno besedilo (2,15 MB) |
2. Učitelj v oddelku podaljšanega bivanja : magistrsko deloUrška Škrabl, 2024, magistrsko delo Opis: Razširjeni program osnovne šole, čigar namen je prispevati k optimalnemu razvoju
učencev, predstavlja pomemben del izobraževalnega sistema v Sloveniji. Osnovnošolci
so že desetletja vključeni v oddelke podaljšanega bivanja, ki skrbijo za številne vidike
razvoja učencev, obenem pa lajšajo skrbi zaposlenim staršem. Trenutno je slovenska šola
na prelomu sprememb omenjenega področja. Namesto podaljšanega bivanja se na
nekaterih šola uvaja bolj strukturiran razširjeni program, ki je po novem zapolnjen z
obširnejšo ponudbo dejavnosti, sicer pa ostaja prostovoljen in tako kot podaljšano
bivanje poteka v času po pouku. V teoretičnem delu smo opredelili pomen podaljšanega
bivanja, naloge učitelja, njegovo sodelovanje z drugimi, izzive pri delu ter vizijo njegove
prihodnosti v Sloveniji. Z empirično raziskavo smo želeli ugotoviti razloge učiteljev v
podravski regiji za delo v podaljšanem bivanju, njihovo motiviranost, kompetentnost in
izzive pri delu, vidik sodelovanja z drugimi, pogled na delo in vizijo za naprej. Pri tem so
nas zanimale razlike med učitelji na osnovi delovnih izkušenj in smeri izobrazbe. Rezultati
anketnega vprašalnika so pokazali, da se za delo v podaljšanem bivanju najbolj
usposobljene čutijo izkušenejši učitelji in razredni učitelji. V okviru sprememb
razširjenega programa si želijo predvsem manj strukturiranih dejavnosti oziroma več
prostega časa za igro in gibanje.
Ključne besede: osnovna šola, podaljšano bivanje, razširjeni program, kompetence, učitelji
Objavljeno v DKUM: 10.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 38
Celotno besedilo (1,80 MB) |
3. Teachers’ perception of environmental crisis in selected Slovenian regionsAndreja Kozmus, Mateja Pšunder, 2024, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Attention to the environmental agenda in Slovenia is growing in line with perceived environmental changes and is also being translated into school practice. Teachers are particularly important in educating about and raising awareness of the environmental crisis among young people. Within the framework of the ZELEN.KOM project, among other activities and with multiple respondents, we have identified 204 sets of perceptions of the environmental crisis among teachers, including their concerns about it, and the extent to which they are willing to be educated about it. We were interested in the differences between teachers according to individual variables (gender, age, place of residence and level of education). We found that teachers recognise and are very concerned about environmental issues in Slovenia; overall, there are no significant differences in their responses to the individual variables. In future it would be worthwhile to explore the transition from teachers’ declared views on the environmental crisis to their active, sustainable action.
Ključne besede: education, environmental crisis, sustainability, teachers' perceptions, teachers' education
Objavljeno v DKUM: 02.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 6
Celotno besedilo (451,80 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Povezanost vzgojnih stilov staršev in njihovih stališč do uporabe drog z mladostnikovo uporabo drog : doktorska disertacijaKarmen Osterc-Kokotovič, 2023, doktorska disertacija Opis: Uporaba drog med mladimi se običajno začne že v zgodnjem mladostništvu. Starši so eden ključnih dejavnikov mladostnikove uporabe drog, zato smo v doktorski disertaciji proučili povezanost vzgojnih stilov staršev, njihovih stališč do mladostnikove uporabe drog in njihovo lastno uporabo drog z mladostnikovo uporabo drog. Predvsem nas je zanimalo, v kakšni meri so vzgojni stil staršev, stališča staršev do mladostnikove uporabe drog in uporaba drog pri starših povezani z mladostnikovo uporabo drog v vsem življenju, s starostjo ob prvi uporabi drog in s pogostostjo mladostnikove uporabe. V teoretičnem delu smo predstavili vzgojno vlogo staršev, podrobneje prikazali različne vzgojne stile in izide mladih ter osvetlili pomen starševskih stališč do mladostnikove uporabe drog in pomen njihovega vzora glede uporabe drog. V raziskavi, katere rezultate predstavljamo v empiričnem delu, je sodelovalo 900 mladostnikov, dijakov različnih srednješolskih izobraževalnih programov v Sloveniji, starih od 14 do 21 let. S pomočjo spletne ankete smo raziskali povezanost vzgojnih stilov staršev, njihovih stališč do uporabe drog in starševske uporabe drog z mladostnikovo uporabo drog. Za ugotavljanje povezanosti med odvisnimi spremenljivkami (mladostnikova uporaba drog v vsem življenju, starost ob prvi uporabi in pogostost uporabe) in neodvisnimi spremenljivkami (vzgojni stili, starševska stališča do uporabe drog in starševska uporaba drog) smo uporabili multivariatno analizo. V multivariatnih modelih smo kontrolirali tudi sociodemografske in socioekonomske spremenljivke. Rezultati so pokazali, da avtoritativni vzgojni stil staršev v primerjavi z drugimi vzgojnimi stili, starševska neuporaba drog in starševska prepoved uporabe drog pri mladostnikih statistično značilno zmanjšujejo verjetnost mladostnikove uporabe droge kadarkoli v življenju. Prav tako avtoritativni vzgojni stil staršev, starševska ničelna toleranca do mladostnikove uporabe drog in njihova neuporaba drog statistično značilno zmanjšujejo verjetnost mladostnikove zgodnejše in pogostejše uporabe drog. Ugotovitve naše raziskave lahko prispevajo k razvoju javnih politik in ukrepov za preprečevanje uporabe drog med slovenskimi mladostniki, npr. s pripravo preventivnih programov usmerjenih v krepitev starševske vzgojne kompetentnosti v vzgojno-izobraževalnih ustanovah.
Ključne besede: mladostniki, uporaba drog, vzgojni stili, družina, starševska stališča do uporabe drog, starševska uporaba drog
Objavljeno v DKUM: 15.04.2024; Ogledov: 324; Prenosov: 98
Celotno besedilo (6,11 MB) |
5. Cannabis use and parenting practices among young people : the impact of parenting styles, parental cannabis-specific rules, and parental cannabis useKarmen Osterc-Kokotovič, Mateja Pšunder, Andrej Kirbiš, 2022, izvirni znanstveni članek Opis: Cannabis is the most commonly used illicit drug. Its use typically starts in adolescence, and parents play a key role in young people’s cannabis use. Our study aimed to examine and compare the effects of parenting styles, parental cannabis-specific rules, and parental cannabis use on young people’s cannabis use. The research sample consisted of 839 students from various secondary education programs in Slovenia, aged 14 to 21. Associations between the young people’s lifetime cannabis use and their experience of parenting practices were assessed using logistic regression, with demographic, socioeconomic, educational, health, and risk behaviors controlled in a multivariate model. Maternal authoritative parenting (in comparison with permissive parenting), strict maternal, cannabis-specific rules, and parental cannabis non-use statistically significantly reduced the likelihood of young people’s cannabis use. Its strongest predictor was parental cannabis use, followed by the mother’s specific cannabis-use rules and maternal parenting style. The findings of our study can contribute to the development of public health policies to more effectively prevent cannabis use among adolescents and emerging adults, including by designing prevention programs aimed at strengthening parents’ general and cannabis-specific practices and competences.
Ključne besede: parenting styles, parental cannabis use, parental cannabis-specific rules, adolescents, substance use
Objavljeno v DKUM: 12.04.2024; Ogledov: 198; Prenosov: 31
Celotno besedilo (581,44 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Vključevanje ukrajinskih učencev v slovenske osnovne šole : magistrsko deloSara Legat, 2024, magistrsko delo Opis: Vojna v Ukrajini je povzročila preseljevanje ukrajinskega prebivalstva iz države. Šole po Evropi, pa tudi drugod po svetu so se začele pripravljati na sprejem ukrajinskih beguncev. Vojni begunci so še posebej ranljiva populacija, zato potrebujejo še več podpore in občutka varnosti. V magistrskem delu nas je zanimalo, kako je potekalo vključevanje ukrajinskih begunskih učencev v slovenske osnovne šole.
V teoretičnem delu smo se osredotočili na opredelitev temeljnih pojmov, kot so begunci, priseljenci, migranti, multikulturalizem in interkulturalizem. Predstavili smo dostopne podatke o ukrajinskih učencih v Evropi. Opisali smo integracijo in inkluzijo ter primerjali slovenski in ukrajinski osnovnošolski sistem. Osredotočili smo se tudi na vključevanje in izobraževanje učencev priseljencev v Sloveniji.
V empiričnem delu smo predstavili rezultate kvalitativne raziskave. Podatke smo zbirali s pomočjo intervjujev, v katerih je sodelovalo devet učiteljic in enajst svetovalnih delavk iz osnovnih šol v Sloveniji. Zanimalo nas je, kako je potekala priprava na vključevanje in kakšna je bila pri tem vloga šole kot celote, učiteljic in svetovalnih delavk. Rezultati raziskave so pokazali, da je vključevanje ukrajinskih učencev v večini primerov potekalo brez večjih težav. Pomembno se nam zdi izpostaviti, da šole večinoma niso imele posebnih priprav na vključitev. Strokovne delavke se zavedajo pomena zagotavljanja inkluzivnega in spodbudnega okolja ter svoje vloge pri nudenju podpore ukrajinskim učencem.
Ključne besede: vključevanje, ukrajinski učenci, učitelji, svetovalni delavci, spodbudno okolje
Objavljeno v DKUM: 18.03.2024; Ogledov: 324; Prenosov: 71
Celotno besedilo (1,75 MB) |
7. Šolanje na daljavo v času pandemije COVID-19 z vidika staršev : magistrsko deloTina Kolarič, 2022, magistrsko delo Opis: Pandemija COVID-19 je družine privedla do spremenjenih okoliščin in do nekaterih izzivov, kot so izguba službe zaradi nastalih razmer, povečana socialna izključenost, socialna negotovost, pomanjkanje prostega časa, usklajevanje službe od doma in šolanja na daljavo, težav pri šolskem delu otrok na daljavo ... Vse to je vplivalo tudi na duševno zdravje staršev. Namen magistrskega dela je bil preučiti vidik staršev glede šolanja otrok v času pandemije COVID-19. Zanimalo nas je, kako so bili tehnično opremljeni starši, koliko so bili vpeti v šolsko delo otroka, kako kompetentni so bili pri uporabi tehnologije, koliko so komunicirali z učitelji, kateri so bili pozitivni in kateri negativni dejavniki za družino v času šolanja na daljavo ter katere morebitne posledice so se pojavile znotraj družine. Preučili smo, ali obstajajo razlike glede na starostno obdobje otrok, število otrok, status zaposlitve staršev, partnerski status in pomoč pri gospodinjskih opravilih. V empirični raziskavi je sodelovalo 669 staršev otrok prvega in drugega vzgojno- izobraževalnega obdobja iz Slovenije. Rezultati analize so pokazali, da je večina staršev po lastnih navedbah v času epidemije shajala s šolanjem na daljavo, vendar so otroci pri delu potrebovali več pomoči kot pred časom šolanja na daljavo. Staršem je največ stresa povzročalo usklajevanje družinskih in službenih obveznosti. Po njihovem mnenju je bilo najbolj pozitivno v času pandemije izvajanje skupnih dejavnosti znotraj družine.
Ključne besede: starši, družina, šolanje na daljavo, pozitivne in negativne spremembe, pandemija COVID-19
Objavljeno v DKUM: 06.01.2023; Ogledov: 705; Prenosov: 170
Celotno besedilo (1,86 MB) |
8. Vloga predmeta šport pri spodbujanju narodne identitete na slovensko-madžarskem območju Prekmurja : magistrsko deloKaja Mujdrica, 2022, magistrsko delo Opis: Temeljni namen magistrskega dela je bil raziskati, kakšna je vloga predmeta šport pri spodbujanju narodne identitete učencev in dijakov na dvojezičnem območju Prekmurja.
V teoretičnem delu magistrskega dela najprej opredelimo temeljne pojme, ki se navezujejo na temo, osredotočimo se na dvojezično šolstvo na območju Prekmurja, pozornost pa namenimo tudi vlogi šole pri spodbujanju narodne identitete učencev in povezavi športa z narodno identiteto. Pri tem izpostavimo, kakšne možnosti nudi pri spodbujanju narodne identitete učencev in dijakov predmet šport.
Empirični del magistrskega dela temelji na kvantitativnih in kvalitativnih podatkih, ki so bili pridobljeni s pomočjo spletnega vprašalnika, s pomočjo katerega smo dobili odgovore 152 učencev in dijakov dvojezičnih osnovnih in srednjih šol, in delno strukturiranih intervjujev, ki so bili izvedenimi s šestimi učitelji, ki poučujejo predmet šport na dvojezičnih šolah v Prekmurju. Na osnovi stališč učencev in dijakov ter učiteljev zaključujemo, da se pri predmetu šport na dvojezičnih šolah v Prekmurju spodbuja in utrjuje slovenska narodna identiteta. Na to pomembno vpliva sporazumevanje, ki poteka pretežno v slovenskem jeziku, in dejavnosti, ki so načrtno ali prek prikritega kurikuluma vključene v poučevanje predmeta šport. Nenazadnje ima tudi večina anketiranih učencev in dijakov slovensko narodno identiteto. Čeprav rezultati pričajo v korist spodbujanja slovenske narodne identitete, pa raziskava vseeno pokaže odprtost do tega, da tudi pripadniki madžarske narodne skupnosti pri predmetu šport ohranjajo in utrjujejo lastno narodno identiteto. Raziskava potrdi, da je na dvojezičnem območju v Prekmurju prisotno sožitje med pripadniki različnih narodnosti, kar se kaže tudi pri predmetu šport.
Ključne besede: narodna identiteta, predmet šport, dvojezično šolstvo, madžarska manjšina
Objavljeno v DKUM: 05.10.2022; Ogledov: 625; Prenosov: 191
Celotno besedilo (2,09 MB) |
9. Predšolski otrok med gibalno aktivnostjo in mobilnimi napravami : magistrsko deloIngrid Marovič, 2022, magistrsko delo Opis: Sodobne raziskave kažejo, da pogostost uporabe mobilnih naprav med predšolskimi otroki strmo narašča, pogostost gibalne aktivnosti pa se zmanjšuje, kar lahko negativno vpliva na njihov razvoj in zdravje. V teoretičnem delu smo obravnavali vpliv gibalne aktivnosti in (prekomerne) uporabe mobilnih naprav na otrokov razvoj v predšolskem obdobju, posebno pozornost pa smo posvetili tudi vlogi družine in zgledu staršev, ki ga imajo pri tem. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo izvedli med 519 materami štiri-, pet- in šestletnih predšolskih otrok. Ugotovili smo, da je bila le dobra polovica predšolskih otrok v našem vzorcu po poročanju njihovih mater gibalno aktivna vsak dan. Dečki so bili pogosteje gibalno aktivni kot deklice, pogostost gibalne aktivnosti pa je s starostjo otrok upadala. Sedmina otrok je mobilne naprave uporabljala prekomerno in tako že samo z uporabo mobilnih naprav presegala smernice Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) o priporočenem času uporabe vseh digitalnih naprav v predšolskem obdobju. Gibalno aktivnejši otroci so manj pogosto uporabljali mobilne naprave. Otroci gibalno aktivnejših mater so bili tudi sami gibalno aktivnejši. Mobilne naprave so pogosteje uporabljali otroci, katerih matere so jih tudi same uporabljale pogosteje. Na podlagi dobljenih rezultatov smo v sklepnem delu magistrskega dela podali smernice za ozaveščanje staršev o vplivu gibalne aktivnosti in uporabe mobilnih naprav na razvoj predšolskih otrok ter možnosti za nadaljnje, bolj poglobljeno raziskovanje obravnavane tematike.
Ključne besede: predšolski otrok, gibalni razvoj, mobilne naprave, vloga družine, zgled staršev
Objavljeno v DKUM: 07.03.2022; Ogledov: 1409; Prenosov: 263
Celotno besedilo (2,10 MB) |
10. Sodelovanje staršev in starih staršev pri vzgoji otroka : magistrsko deloAnja Bogdan, 2021, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu obravnavamo pogled staršev na sodelovanje staršev in starih staršev pri vzgoji otroka. Vsebinsko je razdeljeno na dva dela. V teoretičnem delu preučujemo vzgojo – njene opredelitve, dejavnike in stile. Predstavimo družino, kjer si podrobneje ogledamo njihove opredelitve, vrste in njeno vlogo v družbi. Teoretično preučimo vlogo starih staršev, njihovo primerjavo v družini nekoč in danes ter prikažemo, na kakšne načine se vključujejo v vzgojo vnukov. V empiričnem delu predstavljamo rezultate raziskave, ki smo jo izvedli med starši otrok, vključenih v vrtec. Preverjali smo, kako starši zaznavajo pogostost stikov starih staršev z vnuki v živo in po elektronskih napravah, okoliščine, v katerih starši svoje otroke zaupajo starim staršem, na kakšen način stari starši preživljajo čas z vnuki in kakšno je zadovoljstvo staršev z vključevanjem starih staršev v aktivnosti z vnuki. Preverili smo tudi, kako starši dojemajo vlogo starih staršev pri vzgoji vnukov, na katerih področjih prejmejo od njih največ podpre ter kakšni so po mnenju staršev vzroki za neenotnost pri vzgoji otrok.
Ugotovili smo, da imajo stari starši in vnuki pogostejše stike v živo. Svoje otroke starši najpogosteje starim staršem zaupajo v primeru, ko imajo gospodinjske ali domače obveznosti, morajo opraviti večje nakupe ali ko imajo službene obveznosti. Stari starši in vnuki skupaj najpogosteje gredo na sprehod in izvajajo druge športne aktivnosti ali pa jim stari starši pripovedujejo zgodbe iz mladosti. Tako v primeru zadovoljstva z vključevanjem starih staršev v aktivnosti z otroki kakor zadovoljstva z vključevanjem v vzgojo njihovih otrok so starši bolj zadovoljni z lastnimi kakor partnerjevimi starši. Starši s strani starih staršev prejmejo največ podpore v obliki dnevnega ali nočnega varstva otroka, sledi čustvena pomoč. Najpogostejši razlog za neenotnost pri vzgoji otrok starši pripisujejo različnim vrednotam, različnim pogledom na vzgojo ter slabi komunikaciji.
Ključne besede: družina, stari starši, predšolski otroci, varstvo, vzgoja, konflikti
Objavljeno v DKUM: 05.01.2022; Ogledov: 1091; Prenosov: 173
Celotno besedilo (2,41 MB) |
