| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 51
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
Elektronska redovalnica z vidika učiteljev, učencev in staršev
Tanja Klobasa, 2021, magistrsko delo

Opis: Živimo v času, ki ga zaznamuje stalni napredek in povečana uporaba informacijsko- komunikacijske tehnologije (IKT) v vsakdanjiku. Življenje brez uporabe IKT si težko predstavljamo. Informatizacija je s svojimi produkti, kot je elektronska redovalnica posegla tudi v šolstvo. Uvedba le te je tako v šole kot v domove prinesla tako pozitivne kot negativne spremembe. V teoretičnem delu magistrske naloge najprej prikazujemo nekatere značilnosti vzgoje v družini. Nato pozornost posvetimo razvoju otrokove odgovornosti in samostojnosti ter prikažemo pomen sodelovanja staršev in šole ter njen vpliv na otrokovo učno uspeš-nost. V nadaljevanju pozornost namenimo informatizaciji in IKT ter spremembam, ki jih le ti prinašata v šolski prostor. Osredotočimo se na elektronsko redovalnico, njen pomen, zgradbo, ponudnike in varnost. V nalogi opozorimo tudi na pasti in negativne spremembe, ki jih informatizacija nosi s seboj in predstavimo nekatere dileme ob upo-rabi elektronske redovalnice. V empiričnem delu naloge nas zanima, kako učitelji, učenci in starši gledajo na uvedbo elektronske redovalnice, ali jo zaznavajo bolj v negativni ali pozitivni luči. Podrobneje nas zanima, kakšna so stališča učencev, učiteljev in staršev o vplivu elektronske redo-valnice na komunikacijo med učitelji in starši; na šolsko uspešnost in delo učencev; na samostojnost in odgovornost otrok ter na odnose med starši in učenci. Rezultati kažejo, da učitelji, učenci in starši v osnovi e-redovalnico zaznavajo kot pozitivno pridobitev. Raziskava tako kaže, da med učitelji glede na delovno dobo, med učenci glede na raz-red, med starši glede na razred otroka obstajajo nekatere statistično pomembne raz-like v pogledih na e-redovalnico.
Ključne besede: vzgoja v družini, odgovornost, samostojnost, intenzivno starševstvo, sodelovanje med šolo in starši, informatizacija, IKT, e-redovalnica, eAsistent, Lo.Polis
Objavljeno: 06.05.2021; Ogledov: 130; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (2,22 MB)

2.
HUMOR PRI POUKU Z VIDIKA UČITELJEV, UČENCEV IN DIJAKOV
Natalija Počivalšek, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo se ukvarjali s humorjem pri pouku z vidika učiteljev, učencev in dijakov. V teoretičnem delu smo obravnavali oblike humorja in njegovo aplikacijo pri pouku ter prednosti in slabosti njegove uporabe. V empiričnem delu so prikazani rezultati raziskave, ki je bila izvedena med učitelji, učenci in dijaki. Preverjali smo stopnjo soglašanja s stališči, ki kažejo učiteljev, učenčev in dijakov odnos do rabe humorja pri pouku, njegovih funkcij ter pogostosti rabe določenih oblik humorja. Pri tem nas je zanimal obstoj razlik med učitelji glede na delovno dobo, stopnjo poučevanja in lokacijo šole. Med učenci/dijaki pa nas je zanimal obstoj razlik glede na spol, stopnjo šolanja, lokacijo šole in izobraževalni program. V raziskavi je sodelovalo 84 osnovnošolskih učiteljev in 59 srednješolskih učiteljev ter 176 osnovnošolcev in 165 dijakov. Podatki za učitelje (OŠ, SŠ), učence in dijake so bili pridobljeni s pomočjo anketnega vprašalnika. Rezultati so pokazali, da učitelji šolskega prostora prevladujoče ne ocenjujejo kot resnega prostora, kjer ne bi bilo prostora za smeh. Prav tako se zavedajo, da si učenci/dijaki želijo še več njihovega humorja. Ugotovili smo, da učitelji humorju pripisujejo funkcije, kot so: lajšanje napetosti in stresa, višje pomnjenje, boljšo motivacijo ter izboljšanje razredne klime. Učitelji uporabljajo največ duhovito pripovedovanje in optimistični humor. Rezultati so prav tako pokazali pozitivno stališče do različnih funkcij humorja, ki prispevajo k temu, da učenci lažje pristopijo k učitelju, ki uporablja humor, in si pri urah, kjer je vključen humor, zapomnijo več snovi. Humor se je izkazal kot pomembna vrednota po oceni učencev in dijakov.
Ključne besede: humor, pouk, učitelj, učenec, dijak
Objavljeno: 01.02.2021; Ogledov: 139; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

3.
Zgodnja obravnava in vključevanje otrok s posebnimi potrebami v redne oddelke vrtca
Monika Žunko, 2020, magistrsko delo

Opis: Zgodnja obravnava ima velik pomen pri prepoznavanju in odpravljanju razvojnih odstopanj pri predšolskih otrocih. Tako pomembno vpliva na usmerjanje otrok s posebnimi potrebami, saj se na podlagi podatkov, pridobljenih s pomočjo zgodnje obravnave, otrokom lahko omogočijo prilagoditve dela v skladu z njihovimi potrebami. Namen magistrske naloge je raziskati zgodnjo obravnavo in vključevanje otrok v redne oddelke vrtca, k čemur nas je spodbudilo sprejetje Zakona o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami (ZOPOPP, UL RS, 41/17), ki se je začel uporabljati s 1. 1. 2019. Teoretični del magistrske naloge se osredotoča na zgodnjo obravnavo otrok in otroke s posebnimi potrebami, kjer podrobneje opredelimo zgodnji razvoj otroka in možnosti vplivanja nanj s pomočjo zgodnje obravnave. Opredeljene so tudi skupine otrok s posebnimi potrebami, njihovo usmerjanje, inkluzija v vrtcih, ter potrebne prilagoditve dela za različne skupine otrok s posebnimi potrebami. V empiričnem delu smo želeli ugotoviti kakšna stališča do zgodnje obravnave imajo vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev, ki so zaposleni v rednih oddelkih vrtcev. Zanimala so nas njihova stališča do koristnosti zgodnje obravnave, stališča do izvajanja zgodnje obravnave, ocena lastne kompetentnosti za delo z otroki s posebnimi potrebami ter seznanjenost z ZOPOPP, oziroma delo v skladu s tem zakonom. Pri raziskavi je sodelovalo 297 vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic iz vse Slovenije. Z raziskavo smo ugotovili, da so vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic srednje dobro seznanjene z ZOPOPP ter, da se njihovo delo v okviru zgodnje obravnave po sprejetju nove zakonodaje ni bistveno spremenilo. Ugotovili smo tudi, da so njihova stališča do zgodnje obravnave večinoma pozitivna, znotraj statusa glede na poklic, dolžino delovne dobe in število že obravnavanih OPP pa med njihovimi stališči obstajajo statistično pomembne razlike. Razlike pripisujemo različni stopnji izobrazbe, različni stopnji avtonomije pri delu in izkušnjam na področju dela z otroki s posebnimi potrebami.
Ključne besede: zgodnja obravnava, otroci s posebnimi potrebami, inkluzija, vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev, redni oddelki vrtca
Objavljeno: 27.02.2020; Ogledov: 851; Prenosov: 315
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

4.
Vnašanje informacijsko-komunikacijske tehnologije v osnovnošolske domače naloge z vidika učitelja
Valentina Čeh, 2019, magistrsko delo

Opis: Domače naloge znajo biti precej ponavljajoče, utrujajoče, (ne)domišljijske in (ne)unikatne, kar pa ima precejšen vpliv na učenčevo perspektivo predmeta, njegovo motivacijo in nadaljnjo zagnanost za učenje. Zaradi tega lahko uvedba informacijsko-komunikacijske tehnologije v domače naloge pripomore k splošnemu zanimanju in odkrivanju novega znanja, odpre nove pristope k delu in omogoči domače naloge, ki niso več tako tradicionalne. Teoretični del magistrske naloge se ukvarja z domačimi nalogami ter kako je mogoče IKT vključiti v izobraževanje, kakšno vlogo ima pri tem učitelj in njegova digitalna pismenost. V raziskavi je sodelovalo 112 učiteljev iz priložnostno izbranih osnovnih šol po Sloveniji. Povprašani so bili o pogostosti uporabe različnih vrst domačih nalog, katere so najljubše s strani učencev, kakšna je njihova samoocena digitalne pismenosti ter kakšna so njihova stališča o vplivu IKT na učence in na učitelje. Preverjen je bil vpliv razredne in predmetne stopnje poučevanja, števila let učiteljske delovne dobe in povprečnega časa, ki ga učitelji preživijo na računalniku ali tablici. Rezultati kažejo, da učitelji, ki vsakodnevno manj časa namenijo uporabi IKT, pogosteje uporabljajo domače naloge iz delovnega zvezka, učbenika in delovnega lista. Prav tako učitelji z manjšo delovno dobo bolje ocenjujejo področja digitalne pismenosti. Učitelji razredne stopnje se bolj kot učitelji predmetne stopnje, strinjajo, da jim IKT pomaga pri pripravi domačih nalog, ter, da so naloge s pomočjo IKT bolj zanimive in privlačne za učence
Ključne besede: domače naloge, informacijsko-komunikacijska tehnologija, izobraževanje, učitelji, digitalna pismenost.
Objavljeno: 24.10.2019; Ogledov: 464; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

5.
Domače naloge z vidika osnovnošolcev
Matea Tenko, 2019, magistrsko delo

Opis: Danes so šolske obveznosti učencev precej drugačne in bolj obsežne kot nekoč. Pojem domače učno delo se je s časom razširil in vanj sodi vse tisto, kar mora učenec narediti za šolo doma, domače naloge pa so del tega oz. nek podaljšek vsega, kar se je obravnavalo pri pouku. Domača naloga mora biti smiselna in posredovana z namenom. Namenov domače naloge je več, kot npr. ponavljanje in utrjevanje učne snovi, vaja in priprava za nadaljnje učno delo, osebnostni inkognitivni razvoj itd., kar posledično vpliva na znanje učenca in njegov učni uspeh. Magistrsko delo zajema raziskavo mnenj učencev šestega in devetega razreda o domačih nalogah. Raziskava je temeljila na izkušnjah učencev šestega in devetega razreda. Poleg starosti smo preverili tudi vlogo spola in učne uspešnosti učencev. Raziskava je bila izvedena v maju 2019 na podlagi anonimnega anketnega vprašalnika, ki smo ga najprej razdelili na šest osnovnih šol v Mariboru in njegovi okolici. V raziskavo je bilo zajeto 234 učencev šestega in devetega razreda. Z raziskavo pridobljeni podatki so pokazali, da je praksa domačih nalog z vidika učencev vglavnem zadovoljiva, vendar še vseeno ne dosega vseh zaželenih učinkov. Potrebno je spodbujati diferenciacijo domačih nalog, saj to vpliva na motiviranost učencev za izdelovanje in njihov odnos do domačih nalog.
Ključne besede: domača naloga, vrste domačih nalog, učni dosežki, dejavniki učne uspešnosti, napotki za prakso.
Objavljeno: 24.10.2019; Ogledov: 521; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

6.
Odnos mater do priročnikov za vzgojo in iskanje socialne opore
Andreja Oprešnik, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo preučili, kakšen odnos imajo matere do priročnikov za vzgojo otrok, kje iščejo socialno oporo in katerim virom socialne opore zaupajo. Pri tem je bila preverjena vloga vzgojnega stila, stopnja izobrazbe, vrsta izobrazbe in poklica matere. V raziskavi so sodelovale 204 matere, ki imajo otroke, stare med 3 in 6 let. Ugotovili smo, da bolj izobražene matere pogosteje uporabljajo priročnike kot manj izobražene. Matere s pedagoško izobrazbo v večji meri nasvete iščejo v strokovnih revijah, strokovni literaturi in se udeležujejo predavanj za starše, bolj pa tudi zaupajo tem nasvetom kot matere z nepedagoško izobrazbo. Matere, ki opravljajo pedagoške poklice, v večji meri nasvete iščejo v strokovnih revijah, v strokovni literaturi ter se udeležujejo predavanj za starše. Sledijo matere, ki opravljajo nepedagoške poklice, in nezaposlene matere. Matere, ki so svoj vzgojni stil v največji meri ocenile kot avtoritarnega, priročnike za vzgojo otrok berejo v najmanjši meri. Matere, ki so ocenile svoj vzgojni stil za avtoritativen, se ob vzgojnih dilemah po pomoč obrnejo na svojega partnerja, tem nasvetom pa tudi bolj zaupajo. Tiste matere, ki so svoj vzgojni stil ocenile kot permisiven, manj zaupajo nasvetom, ki jih preberejo v strokovnih revijah, knjigah oz. priročnikih.
Ključne besede: vzgoja, priročniki za vzgojo, socialna opora, vzgojni stili, materinstvo
Objavljeno: 27.08.2019; Ogledov: 476; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

7.
Mobilni telefoni med varno uporabo in sredstvom nasilja med osnovnošolci
Mihaela Cvek, 2019, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji smo obravnavali uporabo mobilnih telefonov med osnovnošolci v Sloveniji. V teoretičnem delu smo izpostavili različne vidike mladostnikovega razvoja ter vlogo družine, vrstnikov in šole pri tem. Osvetlili smo mesto in vlogo mobilnih telefonov v sodobni družbi in v življenju mladostnikov ter opozorili na možne nevarnosti in pasti uporabe mobilnih telefonov med mladostniki. Prikazali smo nekaj primerov pozitivne uporabe mobilnih telefonov v vzgojno-izobraževalnem procesu in opozorili na morebitne pasti uporabe mobilnih telefonov v vzgojno-izobraževalnem procesu. Posebno pozornost smo namenili različnim vrstam nasilja med mladostniki, zlasti nasilju s sodobno tehnologijo ter strategijam za njihovo preprečevanje in odpravljanje. Empirični del je bil zasnovan na triangulacijskem pristopu in je združeval kombinacijo kvantitativnega in kvalitativnega pedagoškega raziskovanja. Temeljna ugotovitev kvantitativnega dela raziskave, izvedene od marca do junija 2016, v kateri je sodelovalo 843 učencev 6. in 9. razredov in 158 učiteljev razrednikov iz osnovnih šol vseh statističnih regij Slovenije, je, da so mobilni telefoni močno vpeti v življenje učencev. Raziskava je potrdila, da uporabljajo učenci mobilne telefone v šoli tudi nedovoljeno. Glede na imetje in način uporabe mobilnih telefonov med učenci so mobilni telefoni statusni simbol in sredstvo socialnega povezovanja. Le približno polovica učencev je navedla, da se zavedajo škodljivosti sevanja mobilnih telefonov. Raziskava je pokazala, da so mobilni telefoni sredstvo, zaradi katerega in s katerim se izvaja nasilje. Po navedbah učencev je bila približno desetina žrtev različnih oblik medvrstniškega nasilja, ki se je dogajalo zaradi mobilnih telefonov, slabi trije odstotki učencev so že bili žrtev nasilja z mobilnimi telefoni, dober odstotek učencev pa žrtev happy slappinga. Učitelji so kot najučinkovitejšo strategijo preprečevanja nasilja z mobilnimi telefoni ocenili dosledno ukrepanje v primeru kršitev v skladu z zapisanimi pravili, kot najbolj učinkoviti strategiji odpravljanja nasilja z mobilnimi telefoni pa resno jemanje in takojšnjo obravnavo vsakega znaka nasilja ter pogovor z žrtvijo in nudenje žrtvi podpore in pomoči. V povezavi z odgovorno in varno uporabo mobilnih telefonov so izrazili največje potrebe po izobraževanju o vsebinah, povezanih z nasiljem z mobilnimi telefoni. Raziskava je pokazala tudi, da so učenci bolj kot učitelji naklonjeni uporabi mobilnih telefonov v vzgojno-izobraževalnem procesu, učitelji pa se bolj kot učenci zavedajo možnih posledic tovrstne uporabe. Kvalitativni del raziskave je temeljil na polstrukturiranih intervjujih ravnateljev in analizi dokumentov šol (vzgojni načrt, šolska pravila in hišni red). Intervjuji z ravnatelji iz osmih osnovnih šol, ki so bile zajete tudi v kvantitativni del raziskave, so pokazali, da se, po navedbah ravnateljev, šole redko soočajo z nasiljem z mobilnimi telefoni. Ravnatelji so opozorili na slabo ozaveščenost o možnih nevarnostih uporabe mobilnih telefonov med učenci in učitelji. Kot najbolj učinkovito strategijo preprečevanja nasilja z mobilnimi telefoni so navedli ozaveščanje učencev in kot najbolj učinkovito strategijo za odpravljanje tovrstnega nasilja razgovore z učenci. Ravnatelji so navedli, da imajo različne vizije preprečevanja in ukrepanja ob pojavu nasilja z mobilnimi telefoni. Analiza dokumentov šol je pokazala raznoliko in deloma pomanjkljivo urejenost pravil uporabe mobilnih telefonov v šolah ter pristopov ukrepanja ob neupoštevanju pravil. Na osnovi dobljenih rezultatov smo v zaključku doktorske disertacije podali smernice za spodbujanje odgovorne in varne uporabe mobilnih telefonov med osnovnošolci.
Ključne besede: mobilni telefoni, učenci, statusni simbol, sredstvo povezovanja oz. izključevanja, elektromagnetno sevanje, nasilje z mobilnimi telefoni, preprečevanje in odpravljanje nasilja z mobilnimi telefoni
Objavljeno: 28.05.2019; Ogledov: 732; Prenosov: 168
.pdf Celotno besedilo (3,32 MB)

8.
Poučevanje plesa z vidika plesnih učiteljev
Mojca Hadela, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo obravnavali tematiko plesne pedagogike, pri čemer nas je zanimalo mnenje plesnih učiteljev o poučevanju plesa v praksi. V teoretičnem delu smo opredelili pojem plesa in orisali zgodovino razvoja plesa. Nato smo pojasnili značilnosti plesne pedagogike. Predstavili smo njena načela, cilje, vsebino, oblike in metode dela. Nato smo opredelili ples kot športno panogo, kjer smo obravnavali načela športnega treniranja in model športnega treniranja. Opredelili smo lastnosti in naloge plesnega učitelja. Nazadnje smo predstavili sistem izobraževanja plesa v Sloveniji. V empiričnem delu nas je zanimalo, kakšna stališča so imeli plesni učitelji do plesne dejavnosti. Prav tako smo raziskovali najpogostejše metode plesnega poučevanja. Zanimali so nas najpomembnejši cilji plesne vzgoje in lastnosti uspešnega plesnega učitelja. Pri tem smo ugotavljali statistične razlike glede smer zaključene izobrazbe, način plesnega izobraževanja in delovno dobo. Raziskava je bila izvedena z anketnim vprašalnikom med majem in junijem 2018 na vzorcu 114 plesnih učiteljev. Rezultati so pokazali, da večina plesnih učiteljev najvišje vrednoti ples kot umetniško dejavnost. Za najpogostejšo metodo poučevanja v plesni praksi se je izkazala metoda prikazovanja. Plesni učitelji so kot najpomembnejši cilj plesne vzgoje ocenjevali telesno-gibalni cilj. Karakteristika plesnega učitelja, ki so jo plesni učitelji najbolj cenili, je bila odgovornost do samega sebe oz. ohranjanje vzora.
Ključne besede: plesna vzgoja, plesni učitelj, plesna pedagogika, plesno poučevanje, ples, šport, umetnost
Objavljeno: 16.11.2018; Ogledov: 667; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)

9.
Uporaba spletnega socialnega omrežja Facebook za izobraževalne namene v času študija
Valerija Kašnik, 2018, magistrsko delo

Opis: V današnjem času spletna socialna omrežja predstavljajo pomemben del vsakdanjega življenja posameznika, predvsem zaradi komunikacijskega vidika uporabe. Zaradi te in še mnogih drugih funkcij, postajajo spletna socialna omrežja med vsemi generacijami vse bolj priljubljena in obiskana, pri čemer najbolj izstopa spletno socialno omrežje Facebook. Slednje se vse bolj uporablja tudi znotraj izobraževalnega področja, predvsem na področju terciarnega izobraževanja, kjer ga študenti in tudi profesorji uporabljajo kot novo didaktično orodje. S svojimi različnimi funkcijami zapolni vrzeli med formalnim in neformalnim učenjem. Namen našega magistrskega dela je bil preučiti, kako študentke in študenti Filozofske fakultete Univerze v Mariboru (UM), Pedagoške Fakultete (UM), Fakultete za naravoslovje in matematiko (UM) ter Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (UM) uporabljajo spletno socialno omrežje Facebook v izobraževalne namene v času študija. Pri tem nas je zanimalo ali študentke in študenti uporabljajo Facebook, kako pogosto ga uporabljajo in za katere namene. Skladno s tem smo preučili uporabo Facebooka glede na spol, letnik študija in učni uspeh. Analizirali smo odnos med uporabo Facebooka v družabne namene in neposrednimi interakcijami v realnem svetu, kot tudi odnos med uporabo Facebooka v družabne namene in premostitvenim socialnim kapitalom. Podatki za analizo so bili pridobljeni s pomočjo enostavnega priložnostnega vzorca študentk in študentov FF UM, PEF, FNM in FERI-ja (N = 326). Rezultati analize empiričnih podatkov so pokazali, da študentke in študenti najbolj pogosto uporabljajo Facebook za ohranjanje že obstoječih socialnih vezi in vzpostavljanje novih. Kot drugi pomemben razlog uporabe navajajo tudi uporabo za izobraževalne namene. Poleg velikega števila spletnih prijateljev preko Facebooka, ohranjajo pristne prijateljske vezi v vsakdanjem realnem življenju, tako, da Facebook po njihovem ne vpliva negativno na neposredne interakcije v realnem svetu. S številom »običajnih prijateljev« se zviša tudi delež »Facebook prijateljev«. Prav tako smo skozi raziskavo ugotovili, da je intenzivna uporaba Facebooka v družabne namene pozitivno povezana s študentovim premostitvenim socialnim kapitalom. Tisti študenti, ki pogosteje uporabljajo Facebook za družabne namene, le tega pogosteje uporabljajo tudi za izobraževalne namene. Študenti za pridobivanje informacij in gradiv za študij v večji meri uporabljajo Facebook kot pa Moodle. Naša raziskava je potrdila, da študentke pogosteje uporabljajo Facebook za izobraževalne namene kot študentje. Rezultati so tudi pokazali, da so statistično značilne razlike med različno starimi študenti v uporabi Facebooka za izobraževalne namene. V povprečju ga pogosteje uporabljajo študenti 3. letnika, pogosto tudi študenti 1. in 4. letnika. Prav tako sama uporaba Facebooka ni povezana s študentovim končnim učnim uspehom. Rezultati analiz glede uporabe Facebooka za izobraževalne namene med fakultetami so si zelo podobni, pri čemer smo ugotovili, da med fakultetami ni statistično značilnih razlik glede uporabe Facebooka za izobraževalne namene.
Ključne besede: spletno socialno omrežje, uporabniki, Facebook, študentke, študenti, profesorji, izobraževalni nameni, družabni nameni, socialni kapital, fakulteta, učni uspeh.
Objavljeno: 27.09.2018; Ogledov: 730; Prenosov: 201
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

10.
Future teachers' opinions on the digital competencies obtained during their studies
Mateja Ploj Virtič, Mateja Pšunder, 2010, izvirni znanstveni članek

Opis: Different information and communication technologies have become part of the necessary competencies, as teachers are educators of the web generation, which is characterised by its members using the computer in each aspect of their lives. The use of the computer is specific for each individual field of teaching and as such cannot be directly compared. This article presents the results of a survey into how the field of study influences the use of ICT and the computer in future teachers. The participants in this study were 252 forth-year students from three faculties from University of Maribor, which educate future teachers: Faculty of Natural Sciences and Mathematics, Faculty of Arts and Faculty of Education. Our research has shown that students of natural, technical and computer science provided the most positive feedback about the availability of computers at the faculty, their performance, software, internet access at the faculty and internet access in their town of study. Future teachers expressed a more positive opinion on statements relating to the necessity of using the computer in class than on statements relating to their competencies for using the computer in class.
Ključne besede: education, future teachers, ICT, students, Slovenia
Objavljeno: 15.12.2017; Ogledov: 446; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (939,53 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici