1. The effects of hedgerows shading on soil temperature and gravimetric soil water contentAndreja Borec, Tina Lešnik, Tadeja Kraner Šumenjak, Mateja Muršec, 2023, izvirni znanstveni članek Opis: This study sets out to examine the effects of hedgerow shading on soil physical properties, specifically soil gravimetric water content and soil temperature. Analyses of both soil parameters were conducted at two locations with different shade proportion.
The aim of the study was to address the links between hedgerow shading and basic physical soil properties which could be significant both for agricultural production and for ecological processes in agroecosystems. At both locations, soil samples and measurements were taken at different distances from hedgerow and in different time intervals. Diurnal shading variation at certain distances from the hedgerow on Location 1 and 2 was calculated with the software toll for Arboriculturists. At Location 1 shading is consistently high throughout the year, ranging from 76 to 100%. In contrast, shading at Location 2 varies from 1 to 25%.
The results reveal that hedgerows at Location 1, do not have a statistically significant impact on gravimetric soil water content and soil temperature across the entire plot surface. Additionally, the percentage of shading is only marginally decreases with distance.
Conversely, Location 2 exhibits an increase in soil temperature and a slight but (non-significant) decrease in soil gravimetric water content as the distance from the hedgerow increases., The total mean shading at Location 2 is considerably lower compared to
Location 1, and the shading percentage declines more at the distance from the hedgerow increases. Overall, lower soil temperatures and higher gravimetric soil water content where observed at the more shaded Location 1. The research outcomes are helpful in
agricultural production planning as well as in the evaluation of hedgerows for the needs of agricultural policy.
Ključne besede: soil water content, soil temperature, hedgerow, sunlight
Objavljeno v DKUM: 11.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 4
 Povezava na datoteko |
2. Vloga mejic v kmetijskem prostoru z vidika zmanjšanja površin, izgube pridelka in spremembe talnih razmer : diplomsko deloTina Lešnik, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo se osredotoča na manj raziskano tematiko vpliva mejic na kmetijske površine v Sloveniji, ki jih v prostoru prepoznamo kot linijske pasove lesne in grmovne vegetacije, pojavljajoče se v najrazličnejših kmetijskih ekosistemih. Obravnavali smo vlogo mejic z vidika zmanjšanja površin, izgube pridelka in spremembe talnih razmer. Primerjali smo gravimetrični odstotek vode v tleh in temperaturo tal ob različnem deležu zasenčenosti kmetijske površine ter različni oddaljenosti od mejice na območju komasacijskega območja Hajdina. V okviru EIP-projekta »Ohranjanje in izboljšanje stanja biotske raznovrstnosti na kmetijsko intenzivnih območjih na osnovi ekosistemskih značilnosti« nas je zanimal pomen mejic z vidika kmetijskega pridelovalca, zato sta bila izdelana anketni vprašalnik in obsežen intervju o interesu oziroma stališčih kmetovalcev glede pozitvnih in negativnih vplivov mejic na kmetijsko površino. Izračunali smo delež izgube pridelka in površine ter ga primerjali s finančnim nadomestilom za operacijo MEJ v obdobju 2023–2027. Rezultati kažejo, da delež zasenčenosti kmetijske površine vpliva na talne parametre, kot sta gravimetrični odstotek vode v tleh in temperatura tal na različnih oddaljenostih od mejic, saj je stabilnejši delež zasenčenosti kmetijske površine privedel do stabilnejšega gravimetričnega odstotka vode v tleh in temperature tal. Ugotovljena je bila tudi pozitivna korelacija med gravimetričnim odstotkom vode v tleh in zasenčenostjo kmetijske površine ter negativna korelacija med temperaturo tal in zasenčenostjo kmetijske površine ter med temperaturo tal in gravimetričnim odstotkom vode v tleh na drugih dveh lokacijah. Kmetijski pridelovalci zelo dobro prepoznavajo pozitivne in negativne vplive mejice na kmetijskih površinah, vendar zaradi vpliva zasenčenosti ne prilagajajo izbora kmetijskih rastlin. Finančno nadomestilo v okviru izvajanja operacije MEJ je nižje od izpada prihodka na območju mejice.
Ključne besede: mejica, vlaga, tla, pridelek, zasenčenost, temperatura
Objavljeno v DKUM: 10.04.2024; Ogledov: 277; Prenosov: 112
 Celotno besedilo (3,11 MB) |
3. δ13C as a tool to determine the origin of soil organic carbon : Case study of a restored sloping orchardMateja Muršec, Jean Leveque, 2023, izvirni znanstveni članek Opis: The effect of drip irrigation on the origin and size fraction of soil organic carbon was studied in the soils of an apple orchard (Malus domestica Borkh.) on hilly (20%) terrain in northeastern Slovenia in three slope positions (upslope, midslope and downslope), comparing irrigated with non-irrigated soils. Physical fractionation of soil organic carbon was performed on three soil layers (0–0.05, 0.05–0.15 and 0.15–0.30 m) in three size fractions: fraction A (> 0.0002 m), fraction B (0.0002‒0.00005 m) and fraction C (< 0.00005 m). Fraction A was the richest in soil organic carbon (7.7%), but fraction C was the dominant fraction in the total soil volume (86‒92%), making it the largest source of soil organic carbon (73%). The δ13C signature was performed to determine the existence of two different types (origins) of soil organic carbon: fresh and sedimentary. Fresh organic carbon dominates in the A fraction, while sedimentary organic carbon dominates in the C fraction and may contribute to higher structural stability, besides higher carbonates in the finest fraction. Irrigation mainly contributes to the higher stock of soil organic carbon (predominantly fresh and less sedimentary) in the coarse A fraction (21.14 t/ha in irrigated and 14.17 t/ha in non-irrigated soils).
Ključne besede: CaCO3, carbon isotopes, drip irrigation, physical fractionation, soil organic matter
Objavljeno v DKUM: 02.02.2024; Ogledov: 362; Prenosov: 27
Celotno besedilo (287,07 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. A Student’s Guide to Practical Work in Soil ScienceMateja Muršec, 2022, učbenik za višje in visoke šole Opis: The student's guide is intended for foreign students choosing Soil science subject at UM. It contains the basics of the geological composition of the lithosphere, classification, mineral composition, and recognition of various rocks. Students are guided through the use of proper equipment and methods of sampling, transportation, preservation, and sample preparation prior to further analysis. Field work and laboratory procedures for determining various physical (soil structure, texture, bulk density, porosity, soil moisture, soil colour) and chemical (soil reaction, organic matter content, nitrogen, phosphorus, and potassium content) characteristics of soil quality are described. Finally, it helps students to describe the soil profile with an accurate description of the general soil horizons and the determination of the soil type.
Ključne besede: rocks, soil quality, field work, laboratory methods, soil profile
Objavljeno v DKUM: 24.10.2022; Ogledov: 667; Prenosov: 109
Celotno besedilo (6,61 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Vpliv pridelovalnih sistemov na mikriobiološko sestavo talŠpela Juršič, 2019, diplomsko delo Opis: Na trajnostnem poskusu smo preučevali vpliv štirih različnih pridelovalnih sistemov (ekološki, konvencionalni, integrirani, biodinamični) in kontrole na mikrobiološko sestavo tal. Poskus je bil zastavljen na raziskovalnem polju UKC Pohorski dvor, kjer smo v rastni sezoni 2018 tla vzorčili dvakrat (julija in septembra) do globine 10 cm, v štirih ponovitvah. V talnih vzorcih smo najprej izmerili osnovne parametre kakovosti tal: reakcijo (pH) tal, vsebnost rastlinam dostopnega fosforja, kalija ter organske snovi, talno vlago in nadalje kvantitativno določili tri osnovne skupine talnih mikroorganizmov (glive, bakterije, aktinomicete). Za določanje posameznih skupin mikroorganizmov smo talne vzorce ustrezno razredčili in nanesli na predhodno pripravljena selektivna gojišča. Po inkubaciji vzorcev smo prešteli število kolonij, ki smo jih ob upoštevanju razredčitve vzorca preračunali v CFU enote (CFU/ml oz. CFU/g) in rezultate statistično obdelali. Število gliv je bilo največje pri konvencionalnem načinu obdelave in najmanjše pri kontroli. Število aktinomicet je bilo največje pri ekološkem načinu obdelave in najmanjše pri kontroli. Število skupnih bakterij je bilo največje pri integriranem načinu obdelave in najmanjše pri biodinamičnem načinu obdelave. Število gliv je bilo višje v začetku rastne sezone (julij), medtem ko smo višje število aktinomicet in skupnih bakterij izmerili septembra.
Ključne besede: Mikroorganizmi, tla, pridelovalni sistem, glive, bakterije
Objavljeno v DKUM: 02.09.2019; Ogledov: 1226; Prenosov: 170
Celotno besedilo (1,42 MB) |
6. Primerjava metod za določanje potrebnih količin sredstva za apnjenje na osnovi različnih parametrov kakovosti talTjaž Manjević Kopčič, 2018, magistrsko delo/naloga Opis: Magistrsko delo temelji na primerjavi treh različnih metod za določanje potrebnih količin sredstva za apnjenje na pretežno kislih tleh iz SV dela Slovenije. Reakcijo tal smo izmerili v treh različnih raztopinah (KCl, CaCl2 in Ca(CH3COO)2). Potencialna kislost tal v raztopini KCl se je gibala med 3,46 in 7,06 pH oziroma v raztopini CaCl2 med 3,80 in 7,21 pH, medtem ko je hidrolitska kislost v raztopini Ca(CH3COO)2 variirala med 6,05 in 7,45 pH. Ugotovili smo zelo močno povezanost med pH-vrednostmi potencialne kislosti v raztopinah KCl in CaCl2 (koeficient korelacije R = 0,96). Pri izračunu potrebne količine sredstva za apnjenje smo primerjali tri različne metode, ki upoštevajo različne parametre kakovosti tal: Schachtschabel, VDLUFA in Vukadinović-Lončarić. Potrebne količine sredstva za apnjenje so primerljive po metodi Schachtschabel in Vukadinović-Lončarić (povprečna izračunana količina apnilnega sredstva pri Vukadinović-Lončarić je bila 15 CaO (dt/ha), pri Schachtschabel pa 14 CaO (dt/ha)), medtem ko je metoda VDLUFA dala petkrat večje količine kot drugi dve metodi. Pri slednji metodi smo talnim vzorcem določili tudi teksturo tal in vsebnost organske snovi. Rezultati so pokazali, da je bila korelacija med vsebnostjo organske snovi in vsebnostjo gline neznatna (R = 0,15), med organsko snovjo in vsebnostjo peska prav tako neznatna (R = 0,18) in med organsko snovjo in vsebnostjo melja negativno šibka (R = –0,21). Zelo šibka je bila tudi korelacija med vsebnostjo gline in pH (R ≤ 0,11) oziroma med vsebnostjo organske snovi in reakcijo tal v KCl (R = 0,24).
Ključne besede: apnjenje, reakcija tal, kisla tla, kalcijev oksid (CaO), kalcijev karbonat (CaCO3)
Objavljeno v DKUM: 20.12.2018; Ogledov: 1363; Prenosov: 226
Celotno besedilo (2,46 MB) |
7. Vpliv dodane frakcije mineralne volne na vlago v tleh ter na pridelek paprike (Capsicum annuum L.)Viktorija Poznič, 2018, diplomsko delo/naloga Opis: Proučevali smo vpliv dodane frakcije mineralne volne (MV) na zadrževanje vlage v tleh in na pridelek paprike (Capsicum annuum L.). Poskus smo izvajali na dveh lokacijah: v Beltincih in v Ižakovcih, od maja do oktobra 2015. Hibrid paprike Bobita F1 smo pridelovali v tunelih, v katerih smo primerjali dve obravnavanji: (1) z dodatkom MV v tleh in (2) brez dodane MV – kontrola, v treh ponovitvah. Talno vlago smo merili oz. določali na različne načine in sicer gravimetrično, volumetrično, elektrometrično z WET senzor aparatom ter s tenziometri na globini do 5 do 20 cm. Pridelek smo ovrednotili kvantitativno (masa in število plodov) in kvalitativno (masa in število plodov boljše in slabše kakovosti). Rezultati so pokazali, da so se meritve talne vlage med obema obravnavanjema razlikovale le delno (razlike smo opazili le na lokaciji v Ižakovcih), medtem ko se pri posameznem obravnavanju meritve vlage v tleh niso razlikovale glede na različne uporabljene metode merjenja. Dodatek mineralne volne je le delno vplival na pridelek paprike v Ižakovcih, medtem ko so na pridelek paprike vplivali osnovni pedološki parametri (tekstura).
Ključne besede: paprika, mineralna volna, vlaga, tla, pridelek
Objavljeno v DKUM: 19.09.2018; Ogledov: 1677; Prenosov: 50
Celotno besedilo (2,99 MB) |
8. Sledenje onesnaženja s cinkom v ekosistemu vinogradaVesna Mila Meden, Mateja Muršec, 2017, znanstvena monografija Opis: V monografiji je na zadosten in potrebno celovit način predstavljena problematika sledenja težke kovine – cinka, ki se v ekosistem vinograda vnaša z uporabo organokovinskih fitofarmacevtskih pripravkov. Cink je sestavni del aktivne komponente Antracol-a, ki se v vinogradništvu veliko uporablja kot kontaktni fungicid. Raziskava potrjuje, da je povečana vsebnost cinka v vinogradniških tleh v glavnem posledica dolgoletne uporabe organokovinskih fitofarmacevtskih pripravkov. Z osredotočanjem na problematiko tal v vinogradu, občutljivost ravnovesja v antropogeno spremenjenem ekosistemu, kemizem cinka v tleh ter nenazadnje tudi s smernicami za obnovo onesnaženih tal je v monografiji celostno zaobjet trajnostno naravnan pogled na obravnavano tematiko. Rezultati raziskave so primerjani z dognanji raziskovalcev v svetovnem prostoru zato so predstavljena znanja izrazito aktualna. Z zavedanjem o naravnem krogotoku vnesenih snovi v tla in prehajanju le-teh v prehranjevalno verigo, želi vsebina monografije nagovoriti cenjeni avditorij o pomembnosti sledenja onesnaženja v okolju in nujnosti takojšnjega ukrepanja.
Ključne besede: cink, fitofarmacevtska sredstva, onesnaženje tal, trajnostno kmetijstvo
Objavljeno v DKUM: 30.05.2017; Ogledov: 3026; Prenosov: 431
Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. VPLIV KAMENE VOLNE NA ZADRŽEVANJE VODE V SUBSTRATUNataša Purgaj, 2016, diplomsko delo/naloga Opis: Namen diplomskega dela je bil preučiti vpliv kamene volne na zadrževanje vode v substratu. Poskus je potekal v letu 2013 v rastlinjaku Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Hočah. Obsegal je šest obravnavanj v treh ponovitvah in je bil zasnovan kot naključni blok. Obravnavanja so vsebovala različne deleže in oblike kamene volne (KV), ki smo jo primešali industrijskemu substratu (S) (vsako razmerje je predstavljalo posamezno obravnavanje). Ugotovili smo, da različni deleži in oblike kamene volne različno vplivajo na količino zadržane vode v substratu. Meritve količine vode smo izvajali vsakih 10 dni. Glede zadrževanja vode v substratu smo najboljšo sposobnost ugotovili pri obravnavanju 60 % KV + 40 % S (618,6 ml zadržane vode), najslabšo pa pri obravnavanju 20 % KV + 80 % S (353,7 ml zadržane vode). Dodatek kamene volne v obliki kock je prispeval k večji vlažnosti substrata. Kontrolno obravnavanje je v primerjavi z drugimi zadržalo zelo malo vode (372,6 ml). Med vlažnostjo in elektroprevodnostjo substrata smo ugotovili pozitivno korelacijo, saj smo pri izmerjenih večjih količinah zadržane vode izmerili tudi večjo elektroprevodnost v substratu.
Ključne besede: kamena volna, vsebnost vode, elektroprevodnost, substrat
Objavljeno v DKUM: 29.03.2016; Ogledov: 1620; Prenosov: 63
Celotno besedilo (602,88 KB) |
10. |
