| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Spolno nadlegovanje na delovnem mestu - sodna praksa v Sloveniji : magistrsko delo
Mateja Krpič, 2021, magistrsko delo

Opis: Namen zaključnega dela je analizirati sodne primere zoper spolno nadlegovanja na delovnem mestu v Sloveniji. V zaključnem delu so opredeljene različne definicije spolnega nadlegovanja na delovnem mestu, oblike, vzroki, posledice in načini preprečevanja spolnega nadlegovanja. S študijo spolnega nadlegovanja na delovnem mestu v Sloveniji smo ugotovili, da imamo štiri pravne akte, ki urejajo področje spolnega nadlegovanja. Z analizo smo ugotavljali, kdo so najpogostejše žrtve in kdo storilci spolnega nadlegovanja, katera oblika je najpogostejša in v kolikšni meri so odgovorni storilci ter delodajalci in kakšen odnos imajo sodišča do te problematike. Med pomembnejšimi ugotovitvami je ugotovitev, da imamo v Sloveniji zelo malo primerov spolnega nadlegovanja na delovnem mestu, in sicer le 27. Ugotovili smo, da je največ primerov zoper spolno nadlegovanje na delovnem mestu obravnavalo Višje delovno in socialno sodišče; najmanj primerov je obravnavalo Višje sodišče v Kopru in nobenega primera ni obravnavalo Višje sodišče v Celju. Sodišče je ugotovilo, da pri šestih primerih ni šlo za spolno nadlegovanje in pet primerov je vrnilo v ponovno sojenje. Med sodbami je šlo največkrat za tožbo med žrtvijo in delodajalcem, kjer je sodišče v vseh primerih ugotovilo objektivno odgovornost delodajalca in mu prisodilo plačilo odškodnine. Ključna ugotovitev je, da so lahko žrtve soodgovorne za nastalo škodo. Ugotovili smo, da so vse primere prijavile ženske žrtve in da so v vseh primerih bili storilci moški, predvsem tisti v vlogi nadrejene osebe in da je v večini primerov šlo za verbalno spolno nadlegovanje na delovnem mestu. Rezultati analize kažejo, da nimamo podatka o tem, če imajo delodajalci sprejeto politiko preprečevanja spolnega nadlegovanja na delovnem mestu.
Ključne besede: spolno nadlegovanje, delovno mesto, sodna praksa, Slovenija, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 30.11.2021; Ogledov: 229; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (726,31 KB)

2.
Vpliv zaupanja v varnostne organizacije na samozaščitno vedenje prebivalcev v Mestni občini Murska Sobota : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Mateja Krpič, 2018, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je ugotoviti vpliv zaupanja prebivalcev Mestne občine Murska Sobota v varnostne organizacije na samozaščitno vedenje. V diplomski nalogi so opredeljene različne organizacije, ki se ukvarjajo z zagotavljanjem varnosti na lokalnem nivoju in dejavniki, ki vplivajo na percepcije prebivalcev glede varnosti ter samozaščitno vedenje. Z raziskavo smo ugotavljali, katero vrsto samozaščitnih ukrepov prebivalci najpogosteje uporabljajo in če na njihovo odločitev za samozaščitno vedenje in uporabo ukrepov vplivata zaupanje v varnostne organizacije ter zadovoljstvo z delom policije, občinskega redarstva in zasebnovarnostnih služb. Ugotovili smo, da prebivalci Mestne občine Murska Sobota najbolj zaupajo v delo sil za zaščito, reševanje in pomoč, zaupajo pa tudi v delo policije in zasebnovarnostnih organizacij. Prebivalci Mestne občine Murska Sobota najmanj zaupajo v delo občinskega redarstva in inšpekcijskih služb na državnem nivoju. Med pomembnejšimi je tudi ugotovitev, da nasploh uporaba samozaščitnih ukrepov med občani ni zelo razširjena, med najpogostejše samozaščitne ukrepe, ki jih uporabljajo prebivalci Murske Sobote, pa sodijo predvsem klasični tehnični protivlomni ukrepi. Rezultati raziskave kažejo, da je zaupanje v varnostne organizacije pozitivno povezano z uporabo samozaščitnih ukrepov, razen pri zaupanju v delo sil za zaščito, reševanje in pomoč, kjer je negativno povezano. Zadovoljstvo z delom policije, občinskega redarstva in zasebnovarnostnih služb pa je pozitivno povezano z uporabo samozaščitnih ukrepov.
Ključne besede: diplomske naloge, samozaščitno vedenje, prebivalci, zaupanje, varnostne organizacije, Mestna občina Murska Sobota
Objavljeno v DKUM: 23.10.2018; Ogledov: 610; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (826,34 KB)

Iskanje izvedeno v 0.03 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici