SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
FINANCIRANJE INVESTICIJ V VAROVANA STANOVANJA
Mateja Finžgar, 2010, diplomsko delo

Opis: Staranje človeka je proces, ki poteka vse življenje. V razvitem svetu je že dlje časa značilno podaljševanje življenjske dobe prebivalstva. Proces staranja prebivalstva je predvsem v razvitejših državah tesno povezan z zniževanjem rodnosti in smrtnosti starejšega prebivalstva, kar vpliva na starostno strukturo prebivalstva. Dejstvo je, da se tudi prebivalstvo v Sloveniji stara in da število starejših občanov, starih nad 65 let, narašča. Napovedi za prihodnost obetajo naraščanje povpraševanja po zagotovitvi sodobnejših nastanitvenih zmogljivosti za tiste prebivalce, ki sicer še ne potrebujejo domskega varstva, vendar ne morejo živeti povsem samostojno, saj potrebujejo nego ali delno pomoč druge osebe in prav temu so namenjena varovana oziroma oskrbovana stanovanja. Varovana stanovanja so namensko grajena stanovanja in tehnično prilagojena starejšim in funkcionalno oviranim ljudem. Namenjena so starejšim od 65 let, katerim starost in zdravstvene razmere dopuščajo razmeroma samostojno življenje ob manjši ali večji pomoči strokovnega osebja. Stanovalci so tako deležni socialne in zdravstvene oskrbe štiriindvajset ur dnevno čez vse leto. Praviloma se varovana stanovanja nahajajo v neposredni bližini domov za starejše, saj je v teh domovih praviloma prisotna tudi socialno-zdravstvena služba, ki skrbi za socialno oskrbo in nego oskrbovanca. Podatki o zasedenosti objektov z varovanimi stanovanji po posameznih občinah potrjujejo, da je zanimanje na slovenskem trgu za varovana stanovanja zelo veliko in da povpraševanje presega ponudbo tovrstnih stanovanj. Pri gradnji varovanih stanovanj je pomembno dobro poznavanje vseh temeljnih komponent izvedbe investicijskega projekta z oblikovanjem ustreznega predloga finančne konstrukcije, ki naj bi vseboval stvarno napoved gibanja denarnih tokov v obdobju financiranja investicije in v obdobju njenega odplačevanja. Rentabilnost naložbe lahko opredelimo z izračunom nekaterih pomembnejših kazalnikov učinka naložbe z upoštevanjem razmerja med donosom in vloženimi sredstvi, hkrati pa je treba upoštevati še stroške financiranja in rentabilnost lastnih virov financiranja z namenom določitve take ekonomske cene za kvadratni meter stanovanja, ki bo sprejemljiva tako za najemnika kot za samega investitorja, ki stremi k zapolnitvi vseh razpoložljivih zmogljivosti. Odločitev o investiciji je ena najpomembnejših poslovnih odločitev za vsakega investitorja. Investitor se danes odloča o višini vložka potrebnih denarnih sredstev s ciljem maksimiziranja koristnosti v prihodnosti. Za analizo učinkovitosti investicijskega projekta moramo zato izbrati takšna merila, ki so usklajena s standardi, normativi in predvidenimi stroški naložbe in hkrati omogočajo izbiro najdonosnejše naložbe med različnimi možnostmi. V zvezi z ocenjevanjem uspešnosti projekta se tako običajno uporablja delitev na statične in dinamične metode. Pri obeh pristopih se za oceno uporablja določena metodologija, s tem da statične metode ne upoštevajo časovne komponente, medtem ko dinamične metode čas upoštevajo kot element pri trajanju investicije in ocenjevanju donosnosti naložbe. Pri financiranju investicij se lahko potencialni investitorji odločijo bodisi za projektno oziroma zunajbilančno financiranje bodisi izberejo katero od drugih oblik financiranja investicijskih projektov (leasing, samofinanciranje, dolžniško financiranje). Po drugi strani glavne vire financiranja investicijskih projektov med drugim predstavljajo tako komercialne banke in rizični kapital kot izdaja obveznic na domačem ali mednarodnih trgih kapitala. Na področju gradnje oskrbovanih stanovanj imata pomembno vlogo Stanovanjski sklad Republike Slovenije, ki je bil leta 1991 ustanovljen z namenom izvajanja nacionalnega stanovanjskega programa oziroma za spodbujanje stanovanjske gradnje, prenove in vzdrževanja stanovanj, ter Nepremičninski sklad Republike Slovenije, ki sofinancira pridobivanje varovanih stanovanj za starejše na način, da daje dogoročna p
Ključne besede: Staranje prebivalstva, vzroki in posledice staranja prebivalstva, institucionalna mreža storitev za starejše občane, varovana stanovanja, Stanovanjski sklad Republike Slovenije, Nepremičninski sklad Republike Slovenije, predlog finančne konstrukcije, ocena učinkovitosti investicijskega projekta, statične metode, dinamične metode, projektno financiranje, javno in zasebno partnerstvo, leasing, samofinanciranje, dolžniško financiranje, komercialne banke, izdaja obveznic, rizični kapital.  
Objavljeno: 14.12.2010; Ogledov: 1953; Prenosov: 315
.pdf Polno besedilo (1,25 MB)

2.
3.
Fiskalna decentralizacija v državah EU27
Mateja Finžgar, Žan Oplotnik, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku se ukvarjamo s primerjavo sistemov fiskalne decentralizacije držav skupine EU27 po izbranih kvantitativnih kriterijih v povezavi z nekaterimi temeljnimi načeli MELLS. Rezultati kažejo, da večje število nižjih ravni upravljanja običajno nakazuje tudi večji delež lokalnih financ v celotnih javnih financah, vendar ta ugotovitev ne potrjuje tudi obratne povezave. Največji delež sredstev za lokalne zadeve namenjajo na Danskem, sledijo Švedska, Finska in Španija, najmanj pa v Grčiji in na Cipru. Čeprav je struktura odhodkov po državah EU27 precej podobna, so deleži sredstev za izvajanje posameznih nalog in pristojnosti med državami bolj raznoliŽki. V povprečju države največ namenjajo za izobraževanje, socialno varnost, administracijo in zdravstvo, pri čemer zgolj četrtina držav beleži enake ali večje prihodke glede na odhodke, zato razliko pokrivajo bodisi prek transferjev, izravnalnih shem ali zadolževanja, kar pa pomeni odmik od načela MELLS - skladnosti virov s pristojnostmi.
Ključne besede: fiskalna decentralizacija, primerjava sistemov, lokalne finance, načela MELLS, države EU
Objavljeno: 30.12.2015; Ogledov: 385; Prenosov: 14
URL Polno besedilo (0,00 KB)

Iskanje izvedeno v 0.03 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici