| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
The impact of primary schools’ inclusiveness on the inclusion of students with autism spectrum disorder
Mateja Šilc, Miran Lavrič, Majda Schmidt, 2024, izvirni znanstveni članek

Opis: The inclusion of students with autism spectrum disorder (ASD) is a complex issue for schools. This study investigates the impact of the inclusivity of Slovenian primary schools on the inclusion of their students with ASD. We postulated that each pedagogical dimension of inclusion (i.e., academic, social, and emotional inclusion) of students with ASD would demonstrate a positive correlation with each dimension of inclusiveness of primary schools (i.e., inclusive culture, policy, and practice). Forty regular Slovenian elementary schools participated in the research. The Perceptions of Inclusion Questionnaire was completed by 200 respondents (40 students with ASD, 40 parents, 120 teachers), and the Index for inclusion by 240 respondents (40 parents, 200 school professionals). The analysis revealed one significant correlation, a weak positive correlation between inclusive practice and academic inclusion. Multiple regression analyses also identified one conditionally substantial pair. When we excluded the inclusive culture and policy and only considered the control of demographic variables, the results showed that the increase in inclusive practices corresponds to the increase in academic inclusion. The absence of correlations between the dimensions of school inclusivity and the pedagogical dimensions of including students with ASD can be attributed to the lack of systemic solutions for accommodating a diverse student population and the failure to conduct a thorough analysis of the inclusion and implementation of whole-school approaches. However, the Slovenian adaptation of the Index for Inclusion, a promising tool, offers hope in addressing these challenges.
Ključne besede: social inclusion, academic inclusion, emotional inclusion, inclusive policies, inclusive cultures, inclusive practices, autism
Objavljeno v DKUM: 02.08.2024; Ogledov: 93; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (568,18 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Sodelovanje vzgojitelja s specialnim in rehabilitacijskim pedagogom pri delu z otroki z govorno-jezikovnimi motnjami
Nika Plevnik, 2019, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo, z naslovom Sodelovanje vzgojitelja s specialnim in rehabilitacijskim pedagogom pri delu z otroki z govorno-jezikovnimi motnjami, je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili skupino otrok z govorno-jezikovnimi motnjami. Predstavili smo tudi dejavnike govorno-jezikovnega razvoja, govorno-jezikovne motnje in njihove stopnje, značilnosti otrok z govorno-jezikovnimi motnjami v predšolskem obdobju, prilagoditve za otroke z govorno-jezikovnimi motnjami v vrtcih, ki izvajajo program za predšolske otroke s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, ter delo in sodelovanje vzgojitelja ter specialnega in rehabilitacijskega pedagoga. Empirični del prikazuje raziskavo, s katero smo preučili, kako vzgojitelji ocenjujejo svojo usposobljenost in strokovne kompetence za delo z otroki z govorno-jezikovnimi motnjami in kakšne so oblike sodelovanja s specialnim in rehabilitacijskim pedagogom pri delu z otroki z govorno-jezikovnimi motnjami. Uporabili smo deskriptivno metodo pedagoškega raziskovanja. Za pridobitev odgovorov smo uporabili anketni vprašalnik. V raziskavi je sodelovalo 40 vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev slovenskih javnih vrtcev. Rezultati so pokazali, da ocenjujejo anketiranci svoje kompetence za delo z otroki z govorno-jezikovnimi motnjami najvišje na področju socialnega vključevanja otrok z govorno-jezikovnimi motnjami v skupino, najnižje pa področje poznavanja prostorskih prilagoditev ter prilagajanja didaktičnih pristopov, metod, oblik dela in področji dejavnosti. Preučitev oblik sodelovanja vzgojiteljev s specialnimi in rehabilitacijskimi pedagogi kaže, da vzgojitelji pogrešajo/potrebujejo zlasti pomoč specialnega in rehabilitacijskega pedagoga pri uvajanju otroka z govorno-jezikovnimi motnjami v skupino in posvetovanje s specialnim in rehabilitacijskim pedagogom.
Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, govorno-jezikovne motnje, vrtec, vzgojitelj, specialni in rehabilitacijski pedagog
Objavljeno v DKUM: 03.02.2020; Ogledov: 5756; Prenosov: 334
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

3.
Pragmatičnite sposobnosti na učenicite so lesna intelektualna poprečenost
Mateja Šilc, Majda Schmidt, Stanislav Košir, 2017, izvirni znanstveni članek

Opis: Istražuvanjeto gi analizira karakteristikite na pragmatičnite sposobnosti za raskažuvanje prikazni na učenicite so lesna intelektualna poprečenost (LIP), vo odnos na vokabularnite karakteristiki, gramatičkata struktura i suštinskata struktura na prikaznata, imajḱi gi predvid nivnata vozrast i pol. Primerokot se sostoi od 60 učenici so LIP, na vozrast od 7 do 9 godini, koi posetuvaat specijalno učilište. Pragmatičnite sposobnosti na deteto se ocenuvaat so Testot na raskažuvanje prikazna. Rezultatite od istražuvanjeto otkrivaat značaen napredok vo vokabularot na postarata grupa, kade što napredokot vo gramatičkata i suštinskata struktura beše pomalku značitelen. Pri sporedbata na dostignuvanjata na učenicite so LIP spored vokabularot, gramatičkata i suštinskata struktura na prikaznata, ne se utvrdeni razliki vo polot. Sporedbata na pragmatičnite sposobnosti na pomladi i postari grupi učenici so LIP so normite za nivni vrsnici so tipičen razvoj, pokažuva mala devijacija na pomladata grupa. Rezultatite od istražuvanjeto gi otkrivaat karakteristikite na pragmatičnite sposobnosti na učenici so LIP i možat da im pomognat terapevti za govor, nastavnici, nastavnici vo posebno obrazovanie i sovetnici pri razgleduvanjeto na profilite na individuite koi se zemeni kako osnova za dizajniranje programi za intervencija. So implementiranjeto na takvata programa go ohrabruvame razvojot na pragmatičnite sposobnosti na učenicite, na toj način vlijaeme vrz nivnite akademski dostignuvanja, komunikaciska kompetentnost i socijalni veštini.
Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, motnje v duševnem razvoju, govor
Objavljeno v DKUM: 09.10.2017; Ogledov: 1891; Prenosov: 162
.pdf Celotno besedilo (606,88 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici