| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Strategije pogajanj kot vodilo uspešnega delovanja organizacije
Matej Urbanč, 2023, magistrsko delo

Opis: Pogajanja so neločljiv del našega vsakdana, četudi se tega pogosto ne zavedamo. Nenehno se znajdemo v situacijah, kjer si želimo pridobiti nekaj, česar trenutno nimamo. Pogajanja predstavljajo ključno orodje za doseganje teh želenih ciljev. V življenju imamo različne interese, stališča in cilje, a so pogajanja tisti proces, ki omogočajo, da se te razlike premostijo z namenom osvojitve želenega stanja. Tudi v gospodarstvu se pogosto srečujemo z različnimi interesi med partnerji in organizacijami. Ta neskladja so v resnici gonilna sila napredka, saj spodbujajo iskanje rešitev in inovacij. Usklajevanje stališč je ključno za učinkovito delovanje in sodelovanje med organizacijami, saj omogoča, da se kljub razlikam dosežejo skupni cilji. Pogajanja so tako most med različnimi interesi in so ključna za doseganje uspeha tako na osebni kot tudi poslovni ravni, so pogoj za konkurenčno delovanje in uresničevanje poslanstva organizacij. Glavni namen pogajanj je doseči sklenitev dogovora, čeprav je pot do tega cilja pogosto zapletena in zahtevna. Ključnega pomena za uspeh pogajanj so pripravljenost in spretnosti pogajalcev ter način, kako se znajdejo v procesu pogajanj. Uspešni pogajalci se osredotočajo na svoje prednosti in hkrati znajo nadzirati svoja ravnanja, vztrajajo s potrpežljivostjo, iščejo kompromise in kreativne rešitve ter si prizadevajo premagovati razlike med udeleženci. V pogajalskem procesu imamo na voljo različne strategije in taktike, ki vplivajo na izid pogajanj. Izbor teh strategij je ključen, saj lahko odločilno vplivajo na končni rezultat. Pomembno je znati pravilno uporabiti različne pristope in prilagoditi svojo taktiko glede na posamezno situacijo in razpoloženje ter zahteve nasprotne strani. Poznavanje, kako in kdaj uporabiti določene metode, je ključno za doseganje optimalnih rezultatov in ciljev pogajanj. V magistrski nalogi smo predstavili namen in poglavitne značilnosti, cilje ter pristope k pogajanjem. Poudarili smo njihov pomen pri razreševanju konfliktnih situacij, ki nastanejo zaradi neskladnosti interesov pogajalcev. Dotaknili smo se komunikacijskih dimenzij pogajanj in opozorili na primerno izražanje stališč drugim sogovornikom ter izpostavili etična ravnanja na pogajanjih. V nadaljevanju smo se osredotočili na pogajalce kot udeležence pogajanj in izrazili pomembnost, da poznamo sebe kot pogajalca ter svoje prednosti in slabosti. Spoznali smo dejstvo, da se dobri pogajalci ne rodijo, temveč to postanejo s pomočjo vaj in izkušenj. Analizirali smo tudi izsledke raziskave, ki kažejo, da smo kot pogajalci preveč prepričani vase in pogosto nepotrpežljivi. Izkazali smo tudi pomembnost z zadovoljstvom in dobrim počutjem na delovnem mestu, kar motivira pogajalce k večji angažiranosti in učinkovitosti. V poglavju o pogajalskih strategijah in taktikah smo navedli vrste le-teh in njihove značilnosti ter uporabnost. Poudarili smo, kako ključno je izbirati pravilne strategije in taktike glede na okoliščine, v katerih potekajo pogajanja, z upoštevanjem naravnanosti drugih udeležencev. Poglobili smo se v analizo celotnega procesa pogajanj. Izpostavili smo ključnost priprav, izbiro ustreznih pogajalcev in zbiranje informacij o drugih udeležencih ter njihovih ciljih. Hkrati smo izrazili nujnost po določitvi lastnih ciljev in pripravo načrta za njihovo doseganje. V začetni fazi pogajanj se izrazi naša pripravljenost, ki jo je ključno podkrepiti s pravilnimi pristopi in ustvarjanjem primernega delovnega okolja ter ravnanj, ki omogočajo učinkovite razprave. Poudarili smo pomen zbliževanja stališč, ki je odločilen za doseganje končnega dogovora. Obravnavali smo tehnike zaključevanja pogajanj in izbire pravega momenta ter vrednotenje doseženega. Spoznali smo pogajanja v okviru socialnega dialoga med socialnimi partnerji na primeru kolektivnih pogajanj za sprejem Kolektivne pogodbe komunalnih dejavnosti ter izvedli in analizirali intervju s karierno pogajalko teh pogajanj.
Ključne besede: poslovna pogajanja, udeleženci v pogajanjih, pogajalski proces, pogajalske strategije, komuniciranje v pogajanjih, sporazum
Objavljeno v DKUM: 23.11.2023; Ogledov: 393; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (2,06 MB)

2.
STRATEGIJE POGAJANJ KOT VODILO USPEŠNEGA POSLOVANJA ORGANIZACIJE
Matej Urbanč, 2015, diplomsko delo

Opis: S pogajanji se srečujemo vsak dan, čeprav se tega niti ne zavedamo. Vedno smo soočeni z željo po tistem, kar nimamo, pa bi lahko dobili. Eden od možnih načinov, da bi to dosegli, so pogajanja. V življenju imamo ljudje različne interese, stališča in cilje, pogajanje pa so proces njihovega zbliževanja. Tudi v poslovnem svetu smo lahko priča številnim neskladjem interesov, zato med partnerji iz različnih organizacij vladajo nasprotja. Ta so gonilo napredka, usklajevanje stališč pa pogoj za konkurenčno delovanje in sodelovanje med organizacijami. Cilj pogajanj je sklenitev dogovora, pot do njega pa navadno zelo dolga in težavna. Od pripravljenosti in ravnanja pogajalcev je odvisno, če bo ta dosežen in na kakšen način. Kot uspešni pogajalci se moremo osredotoči na svoje prednosti in obvladovanju samega sebe, potrpežljivosti, sklepanju kompromisov in premagovanju razlik. Pri tem imamo na voljo številne strategije in taktike, ki nas usmerjajo na poti do zastavljenega cilja. Njihova izbira je ključnega pomena, ki bo odločilno vplivala na končni izid pogajanj. V diplomskem projektu smo predstavili namen ter poglavitne značilnosti in cilje pogajanj. Poudarili smo njen pomen pri razreševanju konfliktnih situacij, ki nastanejo zaradi neskladnosti interesov pogajalcev. Dotaknili smo se komunikacijske plati pogajanj in opozorili na primerno izražanje stališč drugim sogovornikom ter navedli priporočila za primerno obnašanje. V nadaljevanju smo se osredotočili na pogajalce kot udeležence pogajanj in izrazili pomembnost, da poznamo sebe kot pogajalca ter svoje prednosti in slabosti. Spoznali smo dejstvo, da se dobri pogajalci se ne rodijo, temveč to postanejo s pomočjo vaj in izkušenj. Analizirali smo tudi izsledke raziskave, ki kažejo, da smo kot pogajalci preveč prepričani vase ter pogosto nepotrpežljivi. V poglavju pogajalske strategije in taktike smo navedli vrste le-teh ter njihove značilnosti. Izpostavili smo pomembnost njihove izbire, pri kateri moremo upoštevati okoliščine pogajanj in naravnanost drugih udeležencev. V zadnjem poglavju smo se sprehodili skozi proces pogajanj. Poudarili smo pomembnost priprav, izbiro primernih pogajalcev ter pomen zbiranja informacij o drugih udeležencih ter njihovih ciljih. Ob tem pa moremo določiti tudi svoje in pripraviti načrt za njihovo dosego. Začetek samih pogajanj kaže na našo pripravljenost. Pri tem smo opozorili na pomen resnosti in pravilnem pristopanju ob postavljanju začetnih izhodišč ter učinkovitem ravnanju v razpravi. Poudarili smo pomen zbliževanja stališč k dosegi dogovora. Ob zaključku smo navedli tehnike končanja pogajanj in izbira pravega momenta ter vrednotenje doseženega. Dogovor je cilj zaradi katerega smo se sploh pričeli pogajati in je tudi edini pravo merilo, ki kaže na uspešnost ali neuspešnost pogajalcev v procesu pogajanj. V današnjem času je znanje pogajalskih veščin in sposobnost njihove pravilne uporabe postalo eno izmed najbolj cenjenih kompetenc posameznika, kar še posebno velja za bodoče in uspešne ekonomiste. Zato sem tej tematiki posvetil tudi svojo pozornost.
Ključne besede: poslovna pogajanja, udeleženci v pogajanjih, pogajalske strategije, pogajalski proces, sporazum.
Objavljeno v DKUM: 24.03.2016; Ogledov: 955; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (736,41 KB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici