| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
Kriminalistično tehnični ogled kraja JRKB dogodka in identifikacija žrtev
Matej Trapečar, Teodora Ivanuša, 2009, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Opis: Namen prispevka je pojasniti določena preiskovalna dejanja pri kriminalistično tehničnem ogledu kraja kaznivega dejanja oziroma dogodka s poudarkom na ravnanju strokovnjakov kriminalistične tehnike oziroma forenzike ob zaznavi suma jedrskega, radiološkega, kemičnega ali biološkega (JRKB) dogodka. Vidik obravnavanja je usmerjen v izhodišča ogledne dejavnosti, organiziranost, vpletenost različnih služb, metode detekcije oziroma vzorčenja, osebno zaščitno opremo preiskovalcev in v identifikacijski postopek žrtev na območju JRKB dogodka.
Ključne besede: kriminalistika, kriminalistične tehnike, kriminalistično tehnični ogled, preiskovalci, zaščita, identifikacijski postopki, JRKB dogodek, jedrski dogodek, radiološki dogodek, kemični dogodek, biološki dogodek
Objavljeno: 04.06.2012; Ogledov: 1513; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (2,79 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Uporabnost praška kurkume pri izzivanju prstnih sledi
Matej Trapečar, Goranka Beguš, Špela Malovrh, 2012, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Ključne besede: dokazi, prstne sledi, izzivanje, kurkuma, cianoakrilat
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 512; Prenosov: 37
URL Povezava na celotno besedilo

5.
Uporabnost organskih praškov pri izzivanju prstnih sledi
Katja Šmit, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. V prvem delu so predstavljene teoretične vsebine o daktiloskopiji, anatomiji človeške kože, prstnih sledeh in odtisih, papilarnih linijah in o metodah izzivanja le-teh, prav tako so v prvem delu predstavljeni tudi posamezni organski praški. V drugem delu je predstavljen eksperiment, katerega namen je ugotoviti, ali so organski praški – muškatni orešček, poper in kumina – uporabni kot reagenti za izzivanje prstnih sledi. Za primerjavo smo uporabili srebrni specialni prašek, preverjeno standardno metodo za izzivanje prstnih sledi na gladkih površinah. Za kontaktno površino smo izbrali steklene ploščice. Eksperiment smo izvedli v kontroliranih pogojih, in sicer v prostorih Nacionalnega forenzičnega laboratorija na oddelku za daktiloskopijo. Pri eksperimentu so sodelovali trije donorji, osebe, ki so darovale prstne odtise na stekleno površino. Prstne sledi so bile izzvane v treh časovnih intervalih: takoj po odtiskovanju, dve uri po odtiskovanju in en dan oziroma 24 ur po odtiskovanju prstnih odtisov na stekleno površino. Prstne sledi so bile izzvane s štirimi različnimi praški: s kumino, z muškatnim oreščkom, s poprom in srebrnim specialnim praškom. Vsi trije organski praški so bili pred začetkom eksperimenta s pomočjo kavnega mlinčka in možnarja zdrobljeni na manjše delce ter shranjeni v nepredušne posodice. Rezultati izzivanj so pokazali, da na uspešnost praškov vplivajo velikost delcev, donorji in tudi časovni intervali. Kot najbolj uspešen prašek, poleg pričakovanega srebrnega specialnega praška, se je izkazal prašek muškatnega oreščka, sledil mu je prašek popra, kumina pa se je izkazala kot najslabša, saj je bilo uporabnih le nekaj izzvanih sledi. Velik vpliv na uporabne rezultate so imeli tudi posamezni donorji, saj so bili rezultati med njimi precej različni. Glede na posamezne časovne intervale se je pokazalo, da je bilo največ uporabnih prstnih sledi izzvanih neposredno po nastanku in 24 ur kasneje, najslabše izzvane sledi pa smo dobili 2 uri po njihovem nastanku.
Ključne besede: kriminalistično preiskovanje, kriminalistična tehnika, forenzika, daktiloskopija, koža, prstne sledi, prstni odtisi, papilarne linije, organski praški, diplomske naloge
Objavljeno: 19.10.2015; Ogledov: 858; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (2,57 MB)

6.
Prstne sledi na predmetih najdenih v vodi
Matej Trapečar, 2012, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Ključne besede: dokazi, stoječa voda, prstne sledi, kontaktne površine, izzivanje
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 565; Prenosov: 44
URL Povezava na celotno besedilo

7.
Izzivanje prstnih sledi na človeški koži z daktiloskopskim praškom : diplomsko delo
Kristina Barbo Rozman, 2013, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je ugotoviti, pod kakšnimi pogoji je na koži človeka mogoče izzvati sledi papilarnih črt z uporabo daktiloskopskega praška in kaj vpliva na njihovo obstojnost. Razlog za preučevanje izzivanja prstnih sledi s podlage, kot je koža, je predvsem, da gre za razmeroma neraziskano področje v slovenskem prostoru, po drugi strani pa sem kot kriminalistična tehnica želela raziskati potek in pogoje izzivanja teh sledi ter slednje približati preiskovalcem – kriminalističnim tehnikom, ki te metode odkrivanja sledi s kože zaenkrat ne uporabljajo pri svojem delu. Iskanje in zavarovanje sledi papilarnih črt s trupel je še vedno v domeni daktiloskopskih strokovnjakov Nacionalnega forenzičnega laboratorija, čeprav se tudi kriminalistični tehniki na regionalni ravni srečujemo s primeri, ko bi bile tovrstne preiskave smiselne in potrebne. Ugotovitve diplomskega dela temeljijo na raziskavi, ki sem jo opravila na Oddelku za citopatologijo Splošne bolnišnice Novo mesto. Glavna metoda raziskave je eksperimentalna metoda v obliki opazovanja pojavov, ki se preiskujejo pod določenimi pogoji. Z raziskavo je bilo ugotovljeno, da so najbolj ugodni predeli telesa za izzivanje in zavarovanje uporabnih sledi papilarnih črt gležnji, podlahti in prsi. Največ uporabnih sledi je bilo izzvanih v prvem časovnem intervalu, torej prvo uro po povzročitvi sledi na kožo, in v tretjem časovnem intervalu, kar kaže na to, da je možnost, da bomo na koži izzvali in zavarovali uporabne sledi papilarnih črt, vsako uro od povzročitve manjša. Prav tako je z raziskavo ugotovljeno, da ima temperatura površine kože in prostora, v katerem se truplo nahaja, izjemen vpliv na možnost izzivanja ter zavarovanje in kakovost tovrstnih sledi. Uporabnost diplome je v ugotovitvi, da je temperatura najpomembnejši dejavnik, ki vpliva na možnost izzivanja sledi s kože ter njihovo obstojnost in kakovost. Preiskovalci bodo tako lahko v prihodnje več pozornosti namenili pripravi, torej zavarovanju trupla, na katerem se pričakujejo sledi papilarnih črt, in pripravi prostora, v katerem se bodo sledi izzivale, v smislu zagotovitve najbolj ugodne temperature za izzivanje tovrstnih sledi z daktiloskopskim praškom. Ključne besede: izzivanje prstnih sledi, človeška koža, švedski črni daktiloskopski prašek, daktiloskopska folija.
Ključne besede: kriminalistična tehnika, forenzika, daktiloskopija, prstni odtisti, sledi, koža, diplomske naloge
Objavljeno: 22.01.2014; Ogledov: 1194; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (3,84 MB)

8.
Identification of drivers in traffic accidents and determination of passenger position in a vehicle by finger marks
Matej Trapečar, Martin Lipičnik, Jože Balažic, 2012, pregledni znanstveni članek

Opis: The following paper aims to illustrate certain investigative activities in the forensic analysis and examination of the scene of traffic accidents. When a traffic accident occurs, the scene must be secured as soon as possible to enable professional and proper forensic investigation. Failure to secure the accident scene might result in losing or contaminating the traces, which makes it more difficult to prove or explain trace evidence in further procedure or even makes such evidence inadmissible. The topic is discussed from the viewpoint of crime scene examination, since analysing and investigating traffic accidents requires a great deal of expertise and attention of the investigators. Complex traffic accidents include feigned accidents, hit-and-run accidents as well as accidents in which the driver and passengers, dead or alive, need to be identified. In identifying the passengers, standard criminal investigation methods as well as police forensic and forensic medicine methods are followed. Such methods include confirming the identities with identity documents, other documents and vehicle ownership, fingerprints, biological traces, fibre traces, contact traces, traces of physical injuries on the driver and passengers, etc. According to the results obtained in fingerprint detection on human skin surfaces, this method can also be applied in confirming physical contact between the driver and the passengers in the accident, e.g. in the event of moving the victims and changing the scene of the accident.
Ključne besede: traffic accidents, accident analysis, driver's identity, passengers' position, finger marks, human skin
Objavljeno: 02.06.2017; Ogledov: 537; Prenosov: 201
.pdf Celotno besedilo (332,55 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici